Omerzel v sredo ob obisku na Primorskem več o odločitvi ministrstva ni želel razkriti, ponovil je le to, da je v njem dvome zasejala predvsem vrednost projekta, po njegovih besedah ocenjena na več kot 1,4 milijarde evrov. Zavzema se namreč za investicijo v normalnih okvirih. Dvom o izvedbi projekta v trenutnem obsegu je javno izražal že prejšnji minister Zvonko Černač.

V Luki Koper so v odzivu na izražene dvome na vladni strani nedavno opozorili, da je drugi tir bistvena infrastrukturna potreba za nadaljnji razvoj pristanišča, država pa bi morala imeti do tovrstnih projektov jasno in stabilno stališče.

Negotovost in skeptične izjave politikov po njihovih besedah sprožajo dvome pri tujih poslovnih partnerjih, saj Slovenija že predolgo obljublja povečane zaledne zmogljivosti Luke, vse to pa je voda na mlin konkurenčnih pristanišč. Kot edino alternativo drugemu tiru vidijo železniško povezavo Koper - Trst, pri čemer pa bi morali proučiti morebitna tveganja.

Predsednik uprave Luke Gašpar Gašpar Mišič je v četrtek ocenil, da se mu zdi dilema o drugem tiru nesprejemljiva, zato pričakuje, da bo vlada s projektom nadaljevala.

Omerzel je v zadnjih mesecih zagotavljal, da ve, kaj pomeni povezava Luke Koper z zaledjem, a je po njegovem mnenju pametno iskati dodatne cenejše alternative. To je ponazoril z dejstvom, da je kar 21 kilometrov od skupaj 27 kilometrov dolge trase proge predvidene pod zemljo.

Zamisel o gradnji drugega tira Koper - Divača sega v sredino 90. let minulega stoletja, umestitev proge v prostor pa je vlada potrdila leta 2005. Nato so se zaradi sprememb načrtov in dolgotrajnega pridobivanja potrebnih zemljišč postopki zavlekli, vse skupaj pa je država za projekt porabila že skoraj 40 milijonov evrov.

Slovenija je medtem tudi zamudila možnost, da bi se drugi tri financirala iz sredstev trenutnega večletnega finančnega obdobja EU, sredstva pa je vlada preusmerila na druge železniške projekte.