Potem ko je naša bralka pred dnevi na ekološkem otoku v eni od istrskih vasi naletela na poln smetnjak praznih plastenk rastlinskega olja, pobiranje oljk pa je bilo v tistem času na vrhuncu, se je resno vprašala, ali si ni morda kateri od oljkarjev privoščil oljčno olje mešati z manj kakovostnim rastlinskim, preden ga je ponudil naprodaj. Lani je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odvzela 34 vzorcev oljčnih olj, tudi pri dveh koprskih proizvajalcih in proizvajalcu iz Sečovelj. Analize so pokazale, da je bilo 15 vzorcev neskladnih glede navedene kategorije. Kako se lahko potrošnik zaščiti, da ne bo kupil 'mačka v žaklju', smo vprašali na Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper.
DA JE OLJČNO OLJE MEŠANO S SLABŠIM, SE UGOTOVI SAMO NA EN NAČIN: "Trditev, da se v hladilniku ne strdi, ne drži"
Koper
Prizor, na katerega je naletela bralka v eni od istrskih vasi. Poln smetnjak prazne embalaže rastlinskega olja.
Uprava za varno hrano je lani v gostinskih obratih, trgovinah in skladiščih odvzela 34 vzorcev oljčnih olj. Od tega jih je bilo 33 deklariranih kot ekstra deviško oljčno olje, eno kot oljčno olje iz oljčnih tropin, devet vzorcev je imelo še oznako 'ekološko' in dva vzorca oznako 'zaščitena označba porekla' (ZOP). Opravili so analizo kemijskih parametrov in senzorično oceno ter preverili deklaracijo.
"Pri enem vzorcu ekstra deviškega oljčnega olja je bilo dokazano odstopanje kemijskega parametra – stigmastadieni. Ugotovljena vrednost stigmastadienov je presegala mejno vrednost za ekstra deviško oljčno olje in je znak prisotnosti rafiniranega olja," pojasnjujejo na Upravi za varno hrano.
Analize, skupaj s senzorično oceno, so pokazale, da je bilo 15 vzorcev od 34 neskladnih pri navedbi kategorije. V petih primerih so zavezanci zahtevali ponovitev ocene. "Ponovljeni oceni enega olja se skladno z zakonodajo izvedejo v dveh uradnih laboratorijih drugih držav članic. V dveh primerih sta ponovljeni oceni že znani in nista potrdili skladnosti poimenovanja," pravijo na Upravi za varno hrano.
Označenost oljčnih olj je bila skladna pri osmih od 24 pregledanih oznak. Največ neskladnosti so ugotovili zaradi poimenovanja proizvoda v jeziku, ki ni bil slovenski. Neskladnosti so ugotovili tudi pri drugih podatkih, kot je način pridobitve olja, količina, tabela hranilnih vrednosti, značilnosti okusa, pogoji skladiščenja oz. hranjenja, pri dodatnih oznakah (npr. ekološka pridelava). "Neskladna olja so bila umaknjena iz prometa. Prekrškovni postopki še niso zaključeni," dodajajo na upravi.
Kje so odvzeli vzorce v slovenski Istri?
V enem od portoroških hotelov so odvzeli vzorec ekstra deviškega oljčnega in vzorec olja iz oljčnih tropin italijanskega proizvajalca, oba vzorca sta bila skladna. Tudi vzorec ekstra deviškega oljčnega olja, ki so ga odvzeli pri proizvajalcu iz Sečovelj, je bil skladen. Pri enem proizvajalcu ekstra deviškega oljčnega olja iz Kopra nista bili skladni senzorična ocena in deklaracija, pri drugem, ki prideluje ekološko ekstra deviško oljčno olje, pa ni bila skladna deklaracija.
Kot pojasnjujejo na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper, tržni standardi veljajo enako za vse pridelovalce EU, ki dajo oljčno olje na trg, "vendar analiza oljčnega olja pri nas ni obvezna, kot je to pri vinu". "Vsak pridelovalec lahko napiše na etiketo, da je olje ekstra deviško, kar ga zavezuje, da deklaracija drži. V primeru, da inšpektor tako oljčno olje vzorči, ga v laboratoriju senzorično in kemijsko preverimo. Šele, ko se ugotovi, da olje ne ustreza parametrom kakovosti ali pristnosti, inšpekcija predpiše ustrezne kazni, ki pa pri nas niso tako visoke kot, na primer, v Italiji," razlagajo.
Pri nas pred stekleničenjem preveri kemijske in senzorične parametre majhno število pridelovalcev, "z izjemo tistih, ki so vključeni v certificiranje za pridobitev zaščitene označbe porekla. Tako olje se zapečati in preveri tako, da se vzorči in analizira in le če ustreza pogojem za ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, ga lahko pridelovalci dajo na trg z EU znakom za zaščiteno označbo porekla."
Po tržni standardih se oljčna olja razvrščajo kot ekstra deviško, deviško, lampantno (neprimerno za prehrano) in rafinirano oljčno olje, oljčno olje iz mešanice rafiniranega in deviškega, surovo olje iz oljčnih tropin, rafinirano iz oljčnih tropin in olje iz oljčnih tropin. V maloprodaji pa je dovoljeno tržiti samo štiri kategorije: ekstra deviško, deviško, iz mešanice rafiniranega in deviškega oljčnega olja ter olje iz oljčnih tropin.
Kako testirati oljčno olje, preden se odločimo za nakup?
Na inštitutu svetujejo, da od lokalnih pridelovalcev, ki imajo oljčno olje naprodaj, kupec zahteva poročilo o senzorični in kemijski analizi. "Če ne želimo pokušati olja in sami preveriti, ali ima prijeten vonj s svežimi aromami (npr. po sveže pokošeni travi) in ne po fermentaciji ali plesnivih oljkah, ter ne poskušamo ločiti žarkosti od pikantnosti, potem je za potrošnika najmanj tvegano, če se odloči za nakup ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla."
Kakovost oljčnega olja se sčasoma spremeni, če ni pravilno shranjeno. "Če vsebuje usedline, začnejo v njih potekati fermentacijski procesi, zato je filtracija pred stekleničenjem pomemben ukrep za zagotavljanje kakovosti. Če je odprto, izpostavljeno svetlobi in toploti, pride do oksidacijskih procesov, ki ravno tako poslabšajo kakovost. Zato ga ne hranimo v na pol odprti embalaži, v plastenkah ali svetlih steklenicah," poudarjajo.
Najbolj primerna za hrambo oljčnega olja je temna embalaža, shranjena v hladnem in suhem prostoru, "večina pridelovalcev, ki oljčno olje trži, ga shranjuje v embalaži iz nerjavečega jekla, pod dušikom, ker dušik preprečuje oksidacijo in ohranja kakovost olja".
Na koprskem Inštitutu za oljkarstvo vsako leto analizirajo okoli 25 vzorcev, ki jih odvzame Uprava za varno hrano, ter med 40 in 50 vzorcev oljčnega olja pridelovalcev, ki želijo olje certificirati z zaščiteno označbo porekla. Od 200 do 300 je vzorcev, ki jih oljkarji dostavijo v laboratorij na hitro kemijsko analizo, "ki je cenovno najbolj ugodna in nudi podatke o skladnosti določenih parametrov kakovosti", analizirajo pa tudi okoli 50 vzorcev za senzorično mnenje.
Potrošnike skrbi, ker naj bi, vsaj po navedbah nekaterih, že imeli izkušnje, da oljkarji dajo na tekmovanje in v analizo eno olje, za prodajo pa drugo, manj kakovostno. "Samo oljčna olja z zaščiteno označbo porekla so tista, pri katerih se sod zapečati in se odvzame vzorce, kjer se kontra vzorce tudi hrani v laboratoriju, tako da se lahko ponovno preveri, če so prodajni vzorci enaki. Tveganje za goljufijo je zato zelo majhno, tudi v mednarodnem prostoru," pravijo na inštitutu.
Ali so oljčnemu olju primešana druga semenska ali katerakoli cenejša olja, je mogoče ugotoviti samo z laboratorijsko analizo. "Trditev, da če se olje v hladilniku ne strdi, mu je primešano drugo rastlino olje, ne velja. Če bi bilo tako enostavno, se danes ne bi na stotine mednarodnih strokovnjakov ukvarjalo z ugotavljanjem potvorb in nenehnim izboljševanjem metod za ugotavljanje kakovosti in pristnosti oljčnega olja," zaključujejo na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper.