Posli v avtomobilskem sektorju se ne sklepajo na kratki rok. Da neki proizvajalec vozil izbere določenega dobavitelja, mora ta imeti stabilno poslovanje in dolgoročno vizijo. Posli se sklepajo tudi za 25 let vnaprej. Tako določena znamka dobavitelju poda naročilo. Ta ima tri leta za razvoj, 7 za izdelavo potrebne komponente, še 15 let pa mora zagotavljati rezervne dele.

Cimos, ki oskrbuje cvet svetovne avtomobilske industrije, največ posla naredi z nemškim BMW-jem, francoskim koncernom PSA, ki proizvaja vozila Citroen in Peugeot, ter z ameriškim konglomeratom Honneywellom. Omenjena podjetja pa naj ne bi imela več zaupanja v Cimos. Ta je bil zanje sistemski dobavitelj, kar pomeni, da je za omenjene znamke opravljal razvoj, teste, bil vpet v sam proces, za takšno sodelovanje pa je potrebno izjemno zaupanje. Zaupanje, ki ga več ni .

Politika je sicer lani reševala podjetje, ki je bilo že na robu stečaja. Maja je vlada odobrila poroštvo v višini 35 milijonov evrov. Svež kapital je bil predpogoj bank upnic, da Cimosu reprogramira kredite, kar se je nato tudi zgodilo. Podjetje pa kljub temu (še) ni bilo rešeno.

Marko Golob, avtor programa za pomoč avtomobilski industriji, je za 24ur povedal, da so se tedaj politiki hvalili, češ da so v treh tednih rešili podjetje. Zadevo je tedaj koordiniral takratni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič. Po mnenju Goloba pa niso v tem času uspeli niti dojeti težave, kaj šele, da bi podjetje v tem času rešili.

"Propad Cimosa bi pomenil hud udarec tudi za vse ostale slovenske dobavitelje v avtomobilski industriji," je še dodal Golob. Na Cimosu sicer odgovarjajo, da so špekulacije nepotrebne. "Avtomobilski proizvajalci nam niso nikoli dali ultimata, nasprotno, vse skozi nas največji kupci (HTT, BMW, PSA, Ford) v procesu prestrukturiranja podpirajo. Oni so tudi eden ključnih deležnikov, ki tekoče spremljajo naš napredek v procesu prestrukturiranja in se redno udeležujejo mesečnih sestankov, ki so namenjeni vsem vpletenim stranem (lastnikom, upnikom, kupcem) ter pri tem zelo aktivno sodelujejo," so nam pojasnili.

Naročila za projekte v seriji s strani največjih kakor tudi s strani novih kupcev prihajajo redno. Nekoliko bolj so sicer največji kupci zadržani pri dodeljevanju novih projektov, so še pojasnili. "To ne pomeni, da novih poslov ne dobivamo, bi jih pa lahko zagotovo več, če bi se finančno prestrukturirali in s tem zagotovili dolgoročno stabilnost poslovanja," so sklenili v Cimosu.

Močno zadolžena koprska družba je sicer v letu 2012 ustvarila dobrih 74 milijonov evrov čiste izgube, čista izguba skupine Cimos pa je dosegla skoraj 98 milijonov evrov. Obenem so upadli poslovni prihodki, ki so za matično družbo znašali 388,5 milijona evrov, za skupino pa 445,6 milijona evrov. Prihodki Cimosa sicer predstavljajo več kot odstotek slovenskega BDP-ja.