Delovna akcija je potekala sistematično in koordinirano ob nadzoru prostovoljnih gasilcev s tega območja, gozdarja Arboretuma Volčji potok, konservatorke Zavoda za varstvo kulturne dediščine, upravnikov Gradu Snežnik in ob sodelovanju številnih domačinov.

K organiziranemu čiščenju in odpravljanju posledic ledene ujme je spet pozval tudi predsednik republike, na katerega se obračajo številni ljudje, ki želijo pomagati v podobnih delovnih akcijah. "Včeraj sem z ministrom Židanom, predstavnikom vlade posebne projekte skupine, sklenil, da bo v okviru te skupine posebna pozornost namenjena prostovoljcem, ki želijo po svoji volji in močeh pomagali pri odpravi. Vendar sem bil posebej naprošen, da tudi danes opozorim, da je delo v gozdu še vedno nevarno, da je potrebno organizirati delovne akcije pod strogim strokovnim nadzorom. Vsako drugo delo je lahko večja nevarnost kot pa sam prispevek," je pojasnil Pahor.

Kot je še dejal, je bil presenečen nad oceno, da bo za podobne akcije glede na poškodovanost gozda časa še več let. "Odločili smo se, da bomo v skladu z navodili projektne skupine organizirali vrsto delovnih akcij, delovnih brigad, kjer bodo ljudje imeli možnost sodelovati na tak način, da bo varno in da bomo delali pod strokovnim nadzorom," je dodal predsednik.

Med ujmo park hudo prizadet

Grad Snežnik je skupaj s parkom spomenik državnega pomena, ki ga upravlja ministrstvo za kulturo. Med vremensko ujmo je bil park hudo prizadet. Močno poškodovanih je 897 dreves, od teh je 223 takšnih, da so bodisi že padla ali pa so predvidena za posek, je povedal Grilc. "Današnja akcija ima izredno pozitivno sporočilo, ne samo zato, ker združuje ljudi, ki želijo pomagati, ampak daje pozitivno sporočilo, da skupaj zmoremo veliko," je povedal minister za kulturo.

"Pomembno je, da opozorimo kar najširši krog Slovencev, da bo tudi po ujmi čas za to, da obiskujemo te prelepe kotičke naše dežele in da tudi na ta način, s svojim obiskom kulturnih institucij, kulturnih parkov pomagamo njihovi sanaciji in k temu, da bomo nanje lahko v polni meri ponosni," je dodal minister.

Podobne akcije bodo potrebne tudi v prihodnje

Akcija ne bi bila izvedljiva brez domačih prostovoljcev in gasilcev, ki nudijo pomoč pri organizaciji in varovanju. Predsednik Gasilske zveze Loška Dolina Iztok Mihelčič je za STA povedal, da bo verjetno treba organizirati podobne akcije tudi v prihodnosti. "Škoda je res gromozanska in en sam človek ne pomeni nič. Danes je bilo tukaj 90 ljudi in res smo lahko nekaj naredili v tako kratkem času,"je pojasnil.

Loški gasilci so na terenu že več od 19. januarja, ko so se začele poplave v Šmarati, potem je prišla ledena ujma in nato spet poplave, zato upajo, da bo kmalu čas tudi za počitek.