Kot je za STA pojasnila generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmina Vidmar, so ogorčeni zaradi odnosa finančnega ministrstva, ki jih o znižanih nakazilih predhodno sploh ni obvestilo, pojasnilo pa so dobili šele naknadno, ko so zanj zaprosili in je bilo že izdano sporočilo za javnost.

Občine so po navedbah Vidmarjeve večinoma dobile bistveno manj kot decembra, in sicer od pet do 30 odstotkov. Predstavniki vlade pa so jim pojasnili, da so sredstva iz dohodnine bistveno nižja. Osnova je namreč leto 2013, ko je bil izpad dohodnine največji. Finančna izravnava iz državnega proračuna, za katerega se sicer trenutno pripravlja rebalans, pa v letu 2015 ni predvidena.

V SOS so prepričani, da odločitev ministrstva ni v skladu z veljavnimi pravnoformalnimi temelji, uradno pojasnilo ministrstva pa pričakujejo do ponedeljka. V ponedeljek naj bi se nadaljevala tudi pogajanja o višini povprečnine za letos, ki naj bi bila končana predvidoma še ta mesec oz. do sprejetja rebalansa državnega proračuna.

Znižali bi povprečnino

Finančno ministrstvo po navedbah SOS ostaja pri izhodišču, da bi povprečnino znižali na 494 evrov na prebivalca (trenutno je po veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna 525 evrov). Ne bi bilo niti finančne izravnave, ker naj zanjo ne bi bilo zakonske podlage. V občinah medtem vztrajajo, naj se jim s konkretnimi ukrepi znižajo tudi stroški.

V četrtek so prejeli predlog zakona o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, a ocenjujejo, da ta ne prinaša bistvenih prihrankov. Pri tem so do ministrstva za javno upravo kritični tudi zato, ker jim je predlog posredovalo šele dan pred sestankom v poznih popoldanskih urah, pa še to brez konkretne obrazložitve in metodologije izračunov prihrankov.

Te po navedbah Vidmarjeve ministrstvo ocenjuje na 40 milijonov evrov. Kot je v četrtek pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, v predlogu t. i. interventnega zakona predvidevajo 14 ukrepov, ki posegajo v 12 zakonov.