Balažič je na okrogli mizi z naslovom Slovenija in Zahodni Balkan - stanje in perspektive gospodarstev v regiji, ki jo je v Ljubljani organiziral Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes), povedal, da je bila hitrost konsolidacije trgovine v zadnjih desetih letih zelo visoka.

Če je bilo v državah v regiji - v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Črni Gori - pred 20 leti veliko majhnih lokalnih igralcev, jih danes praktično ni več. "Trg trgovine je izrazito skonsolidiran," je ocenil.

V Sloveniji je stopnja konsolidacije zelo visoka. "Top pet igralcev ima 85 do 90 odstotkov trga," je dejal. Na Hrvaškem ta delež znaša približno 60 odstotkov, v Srbiji in BiH pa je manjši od 50 odstotkov. "Značilno je, da so skozi to obdobje konsolidacije nastali neki nacionalni heroji, ki pa so ali pa niso znali čisto dobro izkoristiti regionalnih priložnosti," je dejal in dodal, da sta Mercator in hrvaški Konzum rasla s podobnim modelom, to je s prevzemi majhnih lokalnih ali regionalnih igralcev.

V igri mednarodni igralci

A zgodilo se je še nekaj. "Boj se ni dogajal zgolj na nacionalni ali regionalni ravni - v igro so vstopili tudi mednarodni igralci," je dejal in pojasnil, da je trg in navade potrošnikov pomembno spremenil vstop diskontov. "Najbolj mi je zanimiva zaslepljenost, ko je Mercator pred osmimi leti rekel, da diskonti niso konkurenca. Mislim, da je to strateška napaka, ki vodi k zaslepljenosti," je dejal.

Diskonti imajo danes v Sloveniji približno 18-odstotni tržni delež, v nekaterih kategorijah pa so dominantni in imajo tudi več kot 50-odstotni tržni delež, npr. v segmentu hrane za domače živali. Ob tem pomembno spreminjajo tudi poslovni model trgovine. "Obračajo ga na glavo. Ponudba v bistvu ni več pomembna," je dejal in kot primer navedel, da ponujajo v diskontih približno 50-krat manj izdelkov, pomembne niso niti blagovne znamke.

"Diskonti so potrošnikom v bistvu povedali, da 'brand' ni pomemben, ampak sta pomembni cena in kakovost oz. razmerje med ceno in kakovostjo," je dejal. Diskonti so poenostavili model poslovanja in ga standardizirali. Njihove trgovine so popolnoma enake in lažje obvladujejo police. "Zato lahko preživijo z bistveno nižjimi maržami," je dejal in dodal, da je to v bistvu globalni fenomen.

"Diskonti so pokazali, da mora biti trgovina sposobna preživeti tudi z nižjo maržo," je povedal prvi mož Mercatorja in dodal, da je logična posledica tega regionalna konsolidacija. Večji kot si, nižje stroške in večjo nabavno moč lahko imaš, s čimer lahko na dolgi rok tekmuješ z diskonti.

"Posledica je to, da imamo v regiji samo še enega resnega regionalnega igralca - torej Agrokor, ki ima v lasti Konzum in Mercator," je spomnil. To je po Balažičevem mnenju strateško gledano edini način, kako se da tekmovati z globalnimi konkurenti.

Potrošniki so se prilagodili

Prilagodili so se tudi potrošniki. Delež tistih, ki želijo poenostavljeno ponudbo in nižje cene, je vedno večji. Kupci so začeli spremljati vse ponudbe in akcije. "Povprečen slovenski potrošnik obišče na mesec 4,6 trgovine. To pomeni, da gre vsak potrošnik vsepovsod, kar je fenomenalno. Išče najboljšo ponudbo, lojalnost je razmeroma nizka," je dejal in dodal, da mora biti trgovec zato vsak dan sposoben konkurirati drugim in potrošnikom ponujati najboljše.

Pozitivno je sicer to, da želijo imeti potrošniki vedno več lokalno pridelane hrane. "Tu je naša priložnost," je dejal. A tu stopijo v igro dobavitelji. "Ko gledamo njih, vidimo, da se z nekaj redkimi izjemami v regiji v zadnjih 20 letih niso kaj dosti spremenili. Redki od njih so pravzaprav konkurenčni," je povedal.

Kot pravi, je dodana vrednost v slovenski prehranski industriji od 30 do 40 odstotkov nižja od povprečja EU, dobavitelji pa so "popolnoma defokusirani". "Pri nas imamo podjetja, ki so po številu artiklov pravzaprav večja od Nestleja, nimajo pa niti odstotka njihovega prometa. S to kompleksnostjo ne moreš konkurirati," je dejal in dodal, da je za konsistentno strategijo pomembno tudi stabilno lastništvo.

To je bil po njegovem mnenju eden ključnih problemov Slovenije. "Mi kot regionalni trgovci pa potrebujemo močne regionalne dobavitelje. Globalisti nikoli ne bodo imeli pretežnega dela lokalno pridelane hrane," je opozoril.

Kaj se je spremenilo s prevzemom Agrokorja?

Na vprašanje, kaj se je spremenilo, odkar je lastništvo Mercatorja prevzel hrvaški Agrokor, pa je dejal, da je dobro imeti pretežnega lastnika, s katerim se lahko pogovarjaš o strategiji. Prave spremembe po njegovem mnenju sicer šele prihajajo.

"Mislim, da bo ključni temelj uspeha, če nam bo uspelo ustvariti neko novo unificirano kulturo in novo prakso. Upam, da bomo pri tem vsi dovolj zreli in da bomo znali to implementirati," je dejal. Zdaj se, kot pravi, še vedno soočajo z različnimi kulturami, npr. slovensko in hrvaško.