Andrej je zelo tesno povezan z gasilstvom, saj se s tem ukvarja tako poklicno kot prostovoljno. Ker je leta 2022 v PGD Materija prevzel funkcijo poveljnika, mu gasilstvo vzame kar nekaj časa, kljub temu pa to delo opravlja z velikim veseljem. V prostem času se rad posveča ekipnim športom kot so balinanje, nogomet, košarka. Po poklicu je ekonomski tehnik, v letošnjem letu pa je pa v fazi zaključka študija logističnega inženirstva. Poleg vsega tega pa trenutno veliko časa nameni tudi osebnemu projektu – s punco si gradita hišo.

V uvodu pogovora nam je zaupal, da je v gasilske vrste vstopil že pri šestih letih, saj je to glavna in edina stvar v njihovi vasi: "Postal sem član PGD Materija. Pravijo, da ko se v Materiji rodiš, postaneš gasilec. In dejansko je res tako. Praktično vsa mladina, ko dopolni šest let, se vključi v gasilsko društvo in se tam prvič sreča z gasilsko tematiko. Tudi jaz sem tako začel svojo gasilsko pot."

Z gasilstvom ste povezani tudi službeno, saj ste kot poklicni gasilec zaposleni v ZGRS Sežana.

Nekako sem že od nekdaj imel željo, predvsem pa od takrat, ko sem postal operativni gasilec v društvu, da bi nekoč delal to tudi poklicno. Tako sem se leta 2018 priključil poklicni gasilski enoti ZGRS Sežana. Najprej sem opravil polletno usposabljanje v gasilski šoli na Igu, po končanem usposabljanju pa sem prišel v izmeno in tako pričel z vsemi operativnimi nalogami v enoti. Glede na to, da sem zaposlen kot poklicni gasilec, s pridom prenašam znanje in izkušnje med društvene kolege. Za uspešno delovanje na intervencijah moramo kot prostovoljna društva dobro sodelovati s poklicno enoto iz Sežane in obratno. Glede na to da je večina poklicnih gasilcev v naši enoti tudi prostovoljcev, je sodelovanje z društvi lažje in še na višjem nivoju.

Potem bi lahko rekli, da je gasilstvo vaš način življenja?

Definitivno je gasilstvo moj način življenja, saj praktično ne mine dan brez telefonskega klica, ki ne bi bil povezan z gasilstvom. O tem veliko razmišljam tudi kadar nisem v službi oziroma v gasilskem domu. Potrebnega je tudi kar veliko prilagajanja v osebnem življenju.

PGD Materija je edina in osrednja gasilska enota v Občini Hrpelje – Kozina. Kdaj je bilo društvo ustanovljeno in kako se je razvijalo skozi leta?

Prostovoljno gasilsko društvo Materija je bilo ustanovljeno leta 1908. Društvo je edina in osrednja gasilska enota v Občini Hrpelje – Kozina. Razvrščeno je v III. kategorijo gasilskih enot. Organizacijsko je vključeno v Kraško gasilsko zvezo. Ima status gasilske enote širšega pomena (pooblastilo za posredovanje ob prometnih nesrečah), razvrščeno pa je tudi v nabor portalnih gasilcev. V skladu s pogodbo o opravljanju gasilske javne službe opravlja naloge zaščite in reševanja ob vseh naravnih ter drugih nesrečah na območju Občine Hrpelje - Kozina, ki obsega 39 naselij na 195 km² površine. Poleg tega operativci, skladno s pisnim dogovorom z Zdravstvenim domom Sežana, intervenirajo tudi ob nenadnih zastojih srca ter drugih nujnih stanjih.

Pomemben mejnik v delovanju PGD Materija predstavlja leto 2008, ko je ob 100-letnici prevzelo v uporabo nov gasilski dom, leta 2019 pa še prizidek z garažnim delom.

Koliko članov ima društvo danes in koliko jih deluje v gasilski operativi?

V društvo je včlanjenih 182 članic in članov različnih starosti. Operativna enota šteje 54 gasilk in gasilcev, posebej pa smo ponosni na 34 mladih gasilcev (osnovnošolskih otrok), s katerimi se aktivno ukvarjajo mentorji mladine. Tukaj pa ne smemo pozabiti še na veterane, ki so ravno tako aktivni na vseh področjih.

Kakšna izobraževanja in usposabljanja mora opraviti prostovoljni gasilec, da lahko posreduje na intervencijah?

Ko kandidat dopolni 16 let, gre lahko na tečaj za gasilca pripravnika, ki obsega 34 teoretičnih in praktičnih ur ter pisno preverjanje znanja. Po končanem tečaju mora kandidat opraviti še zdravniški pregled. Vključimo ga v operativno enoto in lahko posreduje na intervencijah, vendar z določenimi omejitvami. Za zaključek temeljnega usposabljanja za operativnega gasilca, morajo pripravniki opraviti še tečaj za operativnega gasilca, ki pa obsega 149 ur in praktični ter pisni preizkus znanja. Nekateri člani se kasneje odločijo tudi za nadaljnje tečaje kot so Višji gasilec, Nižji gasilski častnik, Gasilski častnik, itd. Ko kandidat opravi tečaj za operativnega gasilca, gre lahko tudi na ostale tečaje specialnosti, ki večinoma potekajo v Izobraževalnem centru Republike Slovenije na Igu oziroma v Sežani. Teh tečajev je kar veliko, saj je tudi nabor intervencij kar širok, gasilec pa mora imeti za vsako vrsto intervencije določeno znanje.

Ena izmed oblik usposabljanja so tudi razne gasilske vaje. 

Usposabljanje je ena glavnih panog v gasilstvu, saj le tako lahko uspešno posredujemo na raznih intervencijah. Že prej sem omenil, da je nabor intervencij iz dneva v dan širši, kar zahteva svoja znanja in izkušnje. V našem gasilskem društvu vsako leto na koncu leta sprejmemo plan usposabljanj za prihajajoče leto. Plan usposabljanj pripravi poveljstvo, potrdi pa upravni odbor društva. Nekako imamo zastavljeno tako, da enkrat mesečno potekajo redna usposabljanja na nivoju društva. Teme na teh usposabljanjih so vedno različne, poleg tega imamo znotraj operativne enote šest skupin, ki vsak mesec pregledujejo in čistijo vozila in opremo. Na rednih mesečnih usposabljanjih se največkrat ukvarjamo z razno taktiko pri posredovanju. Poleg tega sodelujemo na raznih tečajih in seminarjih izven društva ter na vseh usposabljanjih, ki jih organizira Kraška gasilska zveza. Enkrat letno naredimo večjo operativno vajo na nivoju zveze in s tem tudi povadimo vodenje pri večjih intervencijah, predvsem pri požarih v naravi, ki so značilni za naše območje. Veliko imamo tudi usposabljanj, ko so vključene tudi druge strukture, kot so reševalci, policisti, civilna zaščita. Vse te vaje in dogodki so zelo pomembni, saj s tem krepimo naše sodelovanje.

Ste poveljnik gasilskega društva, pod vašim okriljem pa so vse stvari povezane z operativnim delovanjem društva, kar zagotovo predstavlja tudi veliko odgovornost.

Leta 2022 sem prevzel funkcijo poveljnika, kar mi je bilo v veliko čast, po drugi strani pa to predstavlja zelo veliko odgovornost. Kot poveljnik moram najprej dobro sodelovati z vsemi operativnimi člani društva in z ostalim vodstvom, saj se mi zdi, da je to ključ do uspešnega vodenja operativne enote. Poleg tega imam poleg sebe še celotno ekipo poveljstva, brez katere si ne predstavljam dela. Poveljnik s celotnim poveljstvom skrbi za vozila in opremo, izobraževanja, usposabljanja ter za izvajanje operativnih nalog, ki izhajajo iz pogodbe za opravljanje obvezne lokalne javne službe. Proučujemo vzroke požarov in analiziramo delo gasilske enote pri intervencijah, pripravimo letno poročilo o delovanju operative v društvu, upravnemu odboru predlagamo nabavo osebne zaščitne in druge opreme, namenjene operativnemu delovanju, in še bi lahko našteval. V glavnem je delo zelo dinamično in zahteva veliko usklajevanja. Lahko povem, da sem kot poveljnik zelo ponosen na celotno operativno enoto PGD Materija.

Vaše društvo je vključeno v Kraško gasilsko zvezo. Kako poteka sodelovanje z zvezo in ostalimi gasilskimi društvi ter poklicno gasilsko enote ZGRS Sežana?

V Kraško gasilsko zvezo je vključenih osem gasilskih društev iz občin Hrpelje-Kozina, Komen, Sežana in Divača. Ravno tako kot društvo ima tudi gasilska zveza svoje organe, v katere smo vključeni tudi člani PGD Materija. Poleg društev je še poklicna gasilska enota ZGRS Sežana. Lahko rečem da je sodelovanje z ostalimi društvi in s poklicno enoto na najvišjem nivoju. Vse tečaje Kraška gasilska zveza izpelje v prostorih ZGRS Sežana, kar je še en pokazatelj, da je medsebojno sodelovanje zelo dobro. Na nivoju zveze imamo tudi kup drugih dogodkov, ki se jih redno udeležujemo in skupaj z ostalimi društvi tudi pripravljamo.

V svojih vrstah imate tudi nežnejši spol, nekaj med njimi je tudi nekaj operativnih gasilk. Kako vi gledate na to in na trend, da je čedalje več žensk aktivno vključenih v gasilstvo?

Res je, tudi v našem društvu imamo kar nekaj aktivnih gasilk, v operativi jih je 11. Sodelujejo pri različnih nalogah in menim, da so za delovanje društva potrebne. Rekel bi, da imajo ženske predvsem dobre organizacijske sposobnosti, morda več reda kot moški, zato jim določene naloge bolje ležijo. Glede dela v operativi menim, da mora vsakdo, ki je del nje, sprejeti odgovornost in se zavedati kaj takšna naloga zahteva in kakšne so njegove sposobnosti. Zahtevne situacije na intervenciji v danem trenutku zahtevajo usposobljenost vsakega člana operative, tako ženske kot moškega, zato moramo biti vsi enako pripravljeni. V zadnjih letih so se dekleta odlično izkazala predvsem kot pomoč pri štabnem vodenju večjih intervencij, za kar jih gre zares pohvaliti.

S čim vse se še ukvarjajo ženske v vašem društvu?

Dekleta in žene so vključena v mentorsko delo z otroki, pomagajo pri organizaciji in izvedbi vseh dogodkov v društvu (mladinski tabor, občni zbor, koncerti oz. proslave ob raznih priložnostih v letu ipd.), udeležujejo se srečanj članic na nivoju zveze in regije, tekmujejo na gasilskih tekmovanjih. Letos so bile regijske prvakinje. Kot sem že rekel, je 11 takšnih, ki sodeluje v operativni enoti.

Omenili ste, da imate v svojih vrstah tudi ekipo bolničarjev. Kakšna je njihova vloga v društvu in na splošno v gasilstvu?

V operativni enoti je trenutno 35 članov s končanim tečajem za bolničarja. Pri nas dajemo kar veliko poudarka na to, saj se velikokrat srečujemo z intervencijami, kjer je potrebno nuditi prvo pomoč pred prihodom reševalcev. Največkrat se s tem srečujemo pri prometnih nesrečah oziroma pri posredovanjih ob nenadnih zastojih srca. Naj povem, da je bil leta 2013 na našo pobudo podpisan poseben dogovor z ZD Sežana, v skladu s katerim operativna enota (po predhodnem soglasju zdravstvenega osebja) posreduje tudi ob srčnih zastojih in drugih nujnih stanjih. Znanje iz prve pomoči ni pomembno samo iz operativnega vidika, ampak nam pride prav tudi v vsakdanjem življenju.

Leta 2012 je ekipa bolničarjev osvojila naslov državnih prvakov in se tako kot prva gasilska ekipa uvrstila tudi na evropsko tekmovanje na Irsko. V planu imamo tudi ustanovitev nove mlade ekipe za prihodnje leto.

Naj poudarim tudi da je pokritost z AED v naši občini dobra. Tako vedno v sodelovanju z občino pripravimo prikaz temeljnih postopkov oživljanja ob pridobitvi AED po vaseh.

Vaše društvo v občini Hrpelje-Kozina izvaja javno gasilsko službo – opravlja naloge zaščite in reševanja ob vseh naravnih in drugih nesrečah, ima tudi status gasilske enote širšega pomena – pooblastilo za posredovanje ob prometnih nesrečah. Koliko intervencij ste imeli lani in letos do najinega pogovora in katere so najbolj pogoste?

Letno operativna enota PGD Materija posreduje nekje na 90 intervencijah. Če pogledamo celotno lansko leto in tekoče leto, smo do najinega pogovora posredovali na 142 intervencijah. Statistično smo imeli največ prometnih nesreč, in sicer 36. Naj poudarim da je državna cesta Reka-Trst ena bolj obremenjenih v Sloveniji. Posledično se na omenjeni cesti zgodi tudi veliko prometnih nesreč s hudimi poškodbami, nekatere se končajo tudi tragično.

Kakšna je opremljenost vašega gasilskega društva in kako je s financiranjem?

Naše gasilsko društvo je trenutno dobro opremljeno. Vozni park sestavlja GVGP-1 (manjše vozilo za gozdne požare), GVGP-2 (večje vozilo za gozdne požare), GCGP-1 (gasilska cisterna za gozdne požare – pri nas jo uporabljamo tudi za ostale intervencije), GVC-2 (gasilska cisterna), HTRV (manjše vozilo za prometne nesreče in tehnične intervencije) in GVM-1(vozilo za prevoz moštva). Poleg tega imamo še dva priklopnika, enega za neurja ter enega za večje prometne nesreče. Zavedati pa se moramo, da je potrebno opremo in vozila redno vzdrževati ter posodabljati. Tako smo trenutno v fazi javnega naročila za nabavo novega večjega vozila GVC-1, ki bo v začetku leta 2026 zamenjalo dosedanje vozilo GCGP-1, nekje do leta 2030 pa imamo v načrtu zamenjavo drugega večjega vozila (GVC-2).

PGD Materija pridobiva sredstva za svoje delovanje iz različnih virov. Približno polovico potrebnih sredstev za delovanje nam zagotavlja Občina Hrpelje - Kozina, preostali del pa so sredstva, ki jih prejmemo iz naslova sredstev požarnega sklada, koncesijske pogodbe z URSZR za izvajanje intervencij v cestnem prometu, lastne dejavnosti, donacij in članarine.

Na kakšen način pa pridobivate sredstva?

Kot že omenjeno, del sredstev za nemoteno delovanje društva zberemo tudi sami in sicer s članarino in lastno dejavnostjo (prevozi vode, izvajanje požarnega varstva ipd.), kar nekaj sredstev pa predstavljajo tudi donacije domačih podjetij ter naših občanov, za kar smo še posebej hvaležni.

Zelo pomembno vlogo pri delovanju gasilstva ima lokalna skupnost. Kako poteka sodelovanje z občino, ostalimi organizacijami in društvi ter kako vas in vaše delo sprejemajo občanke in občani?

Sodelovanje z Občino Hrpelje - Kozina je na zavidljivem nivoju. Samo želimo si lahko, da bo takšno sodelovanje potekalo tudi v bodoče. Z občino imamo obojestransko korekten odnos in tako rekoč vsakodnevno sodelujemo pri številnih aktivnostih (ne zgolj operativnih). Zelo dobro pa sodelujemo tudi z drugimi društvi v naši občini, podjetji ter različnimi drugimi institucijami. Občani naše delo spremljajo na družabnih omrežjih, redno pa naše aktivnosti prikazujemo tudi v občinskem glasilu.

Pomembna naloga vsakega gasilskega društva je tudi skrb za mladino, saj tudi na ta način v svoje vrste pridobivate nove člane, ki čez leta nato postanejo operativni gasilci. Kakšne aktivnosti vse organizirate za vašo gasilsko mladino?

Pravijo, da na mladih svet stoji. Ravno tako je tudi v gasilstvu, saj bi brez mladine društvo težko delovalo na dolgi rok oziroma bi bilo nemogoče. V PGD Materija je trenutno 34 šoloobveznih otrok, kar se mi zdi lepa številka. Imamo mladinsko komisijo, ki jo vodi vodja mladine, poleg njega pa je še kup mentorjev. Mladina ima srečanje enkrat na mesec, ponavadi je to prva sobota v mesecu, redno pa se udeležujejo gasilskih tekmovanj na vseh nivojih. V decembru mentorji ter mladina pripravijo program ter sprejem Dedka mraza v gasilskem domu. Vsako leto v juniju gre mladina po končani šoli na mladinski tabor PGD Materija, ki je bil letos že trinajstič.

Poleg tega pa organiziramo tudi razne aktivnosti za ostale člane. 12. januarja, ko naše društvo praznuje rojstni dan, vedno pripravimo poseben dogodek. Če se le da, se odzovemo tudi na vsa povabila, kjer predstavimo delovanje našega društva.

Oktober je tradicionalno mesec požarne varnosti, ko gasilci veliko aktivnosti namenjate predstavitvi svoje dejavnosti in preventivne dejavnosti. Kakšne aktivnosti v tem mesecu izvajate v vašem društvu?

V oktobru nas običajno vedno obiščejo otroci iz vrtcev Materija in Hrpelje oziroma izvedemo vajo evakuacije. Vsako leto v tem mesecu izpeljemo tudi eno večjo vajo. Predvsem so to simulacije stavbnih in industrijskih požarov, saj imamo le teh malo. Letos bomo zaradi veliko drugih obveznosti vajo prestavili na november. V planu imamo imitacijo požara v stanovanjskem bloku na Kozini. Po vaji pa bo sledil prikaz temeljnih postopkov oživljanja ter prikaz gašenja začetnega požara z gasilnim aparatom. Vajo bomo izpeljali skupaj s kolegi ZGRS Sežana, NMP Sežana, Policijo ter Civilno zaščito.

Glede na to, da vaše društvo pogosto posreduje na prometnih nesrečah, se velikokrat srečate tudi s tragičnimi zgodbami. Kako premagujete psihične obremenitve do katerih pripeljejo takšne zgodbe? Imate tudi sami kakšno takšno 'izkušnjo' in kako ste jo premagovali?

Ja, velikokrat se srečamo tudi s takšnimi dogodki. Zato dajemo v našem društvu velik poudarek tudi na to, saj smo vsi samo ljudje. Ponavadi, ko pride do intervencije s smrtnim izidom, se ekipa ki je bila na intervenciji, naslednji dan sestane z gasilskim zaupnikom. Ko opazimo, da je potreben tovrstni pogovor, prek centra za obveščanje oziroma prek URSZR aktiviramo zaupnika, ki pride na razbremenilni pogovor. Naj povem, da je tudi naš predsednik gasilski zaupnik, vendar če sodeluje na intervenciji, ne more voditi pogovora, saj je tak protokol. Opažamo, da imajo tovrstni pogovori pozitiven vpliv na operativne člane. Sam imam veliko takšnih dogodkov za seboj, vendar kot sem že omenil, si teh stvari ne jemljem preveč k srcu.

Kakšne vse nevarnosti pretijo na gasilce in kako pogosto prihaja do kakšnih poškodb?

Gasilci se med opravljanjem svojega dela soočamo z različnimi nevarnostmi, ki lahko vodijo do poškodb ali celo smrti. Naštel bom nekaj glavnih nevarnosti: Požari in dim: izpostavljenost vročini in strupenim plinom lahko povzroči opekline, zadušitev in poškodbe dihal. Zrušitve struktur: Med gašenjem požarov v stavbah obstaja tveganje, da se lahko struktura zruši, kar lahko povzroči hude poškodbe. Orodja in oprema: Uporaba težkih orodij in opreme lahko privede do poškodb, kot so ureznine, zlomi in nategi mišic. Izpostavljenost nevarnim snovem: Gasilci se lahko srečujemo z nevarnimi kemikalijami pri požarih v industriji ali med nesrečami, kar lahko povzroči zastrupitev. Nesreče na intervencijah: Med reševanjem lahko pride do padcev, poškodb pri prenosu težkih bremen ali trkov z vozili.

Kar zadeva pogostost poškodb, se razlikujejo glede na vrsto intervencij in delovno okolje. Statistika kaže, da so poškodbe gasilcev pogoste, vendar se je v zadnjih letih število smrtnih primerov in hujših poškodb zmanjšalo zaradi boljših varnostnih praks in usposabljanj. Tudi pri nas je tako.

Pri svojem delu zagotovo opažate, da včasih do raznih požarov in pa drugih nesreč prihaja predvsem zaradi malomarnosti ali pa nepazljivosti posameznikov. Katere so tiste stvari, na katere bi še posebej opozorili občanke in občane?

Seveda, malomarnost in nepazljivost lahko povzročita resne posledice. Naštel bom nekaj ukrepov, ki lahko zmanjšajo tveganja, in sicer:

- Ustrezno ravnanje z vnetljivimi snovmi: Pri shranjevanju in uporabi kemikalij, goriv in drugih vnetljivih snovi je pomembno upoštevati varnostna navodila.
- Pravilno gašenje ognja: Prižiganje ognja na prostem mora biti vedno pod nadzorom. Ognjišča morajo biti zasnovana tako, da se ogenj ne more razširiti.
- Redno preverjanje električnih inštalacij: Slabe električne povezave ali stari aparati lahko povzročijo požare. Redno preverjanje in vzdrževanje je ključno.
- Odstranjevanje smeti in suhe vegetacije: Akumulacija suhe trave, listja in drugih vnetljivih materialov okoli hiš lahko poveča tveganje za požare.
- Domača oprema za gašenje požara: Če imate doma gasilni aparat preverite, da je dostopen in delujoč. Redno ga obnavljajte in seznanite se z njegovim delovanjem.
- Obveščanje o požaru oz. drugi nesreči: Pomembno je, da ljudje vedo, kako se obnašati v primeru požara. Hiter pobeg in obveščanje ustreznih služb lahko rešita življenja.
- Opozorilo na varnostne znake: Upoštevajte opozorilne znake in smernice, ki so postavljene na javnih mestih, predvsem v gozdovih in parkih. S temi preprostimi ukrepi lahko vsak posameznik pripomore k večji varnosti v svojem okolju.

Ob požarih je izredno pomembno, da imate gasilci čim bližje na voljo dovolj vode. Kako bi ocenili pokritost vaše občine s hidranti ali drugimi vodnimi viri? Prav tako so izredno pomembne tudi intervencijske poti. Kako je pa s tem pri vas?

V naši občini je pokritost z vodovodnim omrežjem dokaj dobra, saj imajo skoraj vse vasi vodovod in posledično tudi hidrante. Nekaj težav je še z bolj oddaljenimi kraji, vendar se tudi to počasi ureja. V letošnjem letu je bilo postavljenih pet odjemnih mest za večje odvzeme vode na lokacijah, kjer lahko helikopter zajema vodo in se sreča kar nekaj cistern. Intervencijske poti pridejo najbolj do izraza v kakšnih strnjenih naseljih in okrog stanovanjskih blokov. Tukaj nastane velikokrat problem predvsem zaradi napačnega parkiranja osebnih vozil. Velik poudarek da občina na vzdrževanju stranskih poti oziroma umeščanju novih kar je zelo pomembno pri posredovanju ob požarih v naravi.

Če bi se še enkrat odločali, bi izbrali podobno pot v gasilstvu kot jo imate?

Da, zagotovo bi se še enkrat odločil za isto pot. Gasilstvo zame ni samo poklic, je nekaj, kar me izpopolnjuje. To jemljem kot svoje poslanstvo.