Erikova pot v gasilstvo je nekoliko drugačna od tistih, ki so se gasilstvu pridružili že v mladih letih prek prostovoljnih gasilskih društev. "Z gasilstvom sem se prvič srečal šele po končanem študiju, ko sem iskal zaposlitev. Na začetku nisem bil prepričan, ali je to pravi poklic zame, saj sem vstopal v neznano. Med usposabljanjem pa me je gasilski poklic hitro pritegnil. Spoznal sem, da je delo razgibano, dinamično, ekipno in da daje priložnost pomagati ljudem v stiski. Že med stažiranjem v enoti in po končanem usposabljanju sem bil še bolj navdušen nad delom, predvsem zaradi odlične ekipe in sodelavcev. Z veseljem opravljam svoje delo, saj nikoli nisem imel občutka, da hodim le v službo," nam je zaupal v uvodu pogovora.

Po sedmih letih dela kot operativni gasilec se je prijavil na interni razpis za vodjo preventive. Danes opravlja to funkcijo, a še vedno tesno sodeluje z gasilsko operativo: "Kljub napredovanju globoko cenim in spoštujem delo operativnih gasilcev, ki so pogosto izpostavljeni tako fizičnim kot psihičnim obremenitvam, še posebej pri večjih požarih, naravnih nesrečah in prometnih nesrečah. Njihova predanost in pogum sta ključna za uspeh gasilskih intervencij, zato jih bom vedno cenil in spoštoval."

Njegovo delo v vlogi vodje preventive je morda drugačno, a ohranja trdno povezavo z operativo, saj jih vse druži skupen cilj in sicer skrb za varnost in dobrobit ljudi.

Kako po vseh teh letih delovanja v gasilstvu danes vidite svojo vlogo? Je za vas gasilstvo način življenja?

Res je, da vsak poklic, v katerem preživimo tretjino svojega življenja, postane del našega vsakdana in posledično naš način življenja. Gasilstvo mi veliko pomeni in ko sem v službi ali kadar je potrebna dodatna pomoč, sem popolnoma predan svoji nalogi. Vendar pa cenim tudi ravnovesje v življenju. Imam druge interese, prioritete in se zavedam, da je v današnjem hitrem tempu življenja čas ena najdragocenejših stvari. Kljub temu, da gasilstvo zahteva veliko predanosti, si prizadevam ohraniti prostor za druge pomembne vidike svojega življenja.

Kakšne naloge opravljate poklicni gasilci v okviru Javnega zavoda Gasilska brigada Koper, koliko je zaposlenih in kako je organizirano delo, glede na to da javno gasilsko službo izvajate 24 ur na dan, sedem dni v tednu?

Gasilska brigada Koper je poklicna enota, ki deluje v vseh štirih obalnih občinah. V okviru Javnega zavoda je zaposlenih nekaj manj kot 70 ljudi, od katerih je 60 operativnih gasilcev. Ti so razporejeni v štiri izmene po 15 gasilcev, pri čemer je 12 gasilcev v Kopru, trije pa v izpostavi v Luciji.

Organizacija dela je zasnovana tako, da zagotavlja neprekinjeno pripravljenost na ukrepanje 24 ur na dan, sedem dni v tednu, ne glede na praznike ali vikende. Operativni del je organiziran po 'ruskem turnusu', ki vključuje 12 ur dela, 24 ur počitka, nato še 12 ur dela in 48 ur počitka. Ta sistem izmen zagotavlja, da je enota vedno pripravljena na morebitne intervencije.

Naloge gasilcev so zelo raznolike. Poleg gašenja požarov in reševanja v prometnih nesrečah izvajamo tudi tehnične intervencije, kot so črpanje vode med poplavami, odstranjevanje podrtega drevja ter pomoč pri različnih nesrečah, vključno z naravnimi nesrečami, kot so poplave in potresi. V okviru operativnega dela se ukvarjamo s preventivnimi pregledi objektov in usposabljanja za gašenje začetnih požarov za podjetja ter občane. Sodelujemo pri načrtovanju požarne varnosti v novih objektih in izvajamo stalna usposabljanja, saj je nenehna pripravljenost in usposobljenost naše ekipe ključnega pomena za učinkovito ukrepanje.

Kako poteka delavnik poklicnega gasilca?

Delavnik poklicnega gasilca je dobro organiziran in sestavljen iz številnih nalog, ki zagotavljajo pripravljenost na vse vrste intervencij. Dan se začne z jutranjo menjavo izmen ob 7. uri, kjer si predamo informacije o dogajanju in opravimo pregled opreme ter vozil, da zagotovimo, da je vse brezhibno pripravljeno za morebitno akcijo. Po tem sledi obvezna telovadba, saj je fizična pripravljenost ključna za našo učinkovitost na terenu. Po malici je na vrsti dopoldanska vaja, ki je namenjena usposabljanju za različne vrste posredovanj, kot so gašenje požarov, tehnično reševanje ali delo z novimi orodji. Kosilu in krajšemu počitku sledi popoldanska vaja, kjer nadaljujemo s taktičnimi vajami, ekipnim delom ali preizkušanjem opreme.

Poleg tega opravljamo še vrsto drugih aktivnosti. Mednje sodijo prevozi vode, izvajanje požarnih straž na različnih dogodkih in tehnične pomoči. Pomemben del našega dela so tudi preventivni ogledi zahtevnejših objektov ter vaje na terenu in v samih objektih, kjer vadimo različne scenarije za boljše spoznavanje okoliščin. Enkrat na teden izvedemo podroben ogled opreme in vozil ter njihovo čiščenje. Vse te naloge so zasnovane tako, da smo vedno popolnoma pripravljeni, ko pride do intervencij.

Koliko intervencij ste imeli lani in letos do najinega pogovora in katere so najbolj pogoste?

Lani smo imeli 1.075 intervencij, medtem ko smo letos do zdaj zabeležili 788 intervencij. Intervencije, kot so poplave in neurja, beležimo kot en dogodek, čeprav lahko posredujemo na več kot 200 lokacijah.

Glede na podnebne spremembe opažamo naraščanje ekstremnih vremenskih pojavov, ki vplivajo na naše delo. Izredne suše povzročajo večje število in intenzivnejše požare v naravi, medtem ko obilne padavine prinašajo velike količine dežja v kratkem času, kar vodi do poplav, zemeljskih plazov in podrtja dreves. To povečuje število teh dogodkov in prinaša dodatne izzive za naše intervencije.

Med najpogostejšimi intervencijami so požari, črpanje vode, odstranjevanje podrtega drevja in prometne nesreče, še posebej v turistični sezoni, ko se povečuje promet.

Pri svojem delu se srečujete z različnimi vrstami intervencij, za kar so zagotovo potrebna tudi stalna usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. Kako je s tem v vaši gasilski brigadi?

Vsako leto se udeležujemo izobraževanj in obnovitvenih usposabljanj, da bi ohranili visoko raven znanja in usposobljenosti. Redno izvajamo interne vaje, tako na brigadi kot tudi na različnih objektih, kar nam omogoča, da se prilagodimo specifičnim izzivom, s katerimi se lahko srečamo v praksi. Poleg tega imamo dve specializirani ekipi, ki se dodatno izobražujeta in usposabljata. To sta ekipi specialistov z vrvno tehniko in potapljačev, ki se usposabljajo za zahtevnejše intervencije in naloge. S tem zagotavljamo, da smo vedno pripravljeni na različne vrste intervencij in da lahko učinkovito pomagamo v vseh situacijah.

Kakšna je opremljenost poklicne gasilske enote in kako je s financiranjem?

Poklicna gasilska enota Gasilske brigade Koper je dobro opremljena z najnovejšo gasilsko in reševalno opremo, kar nam omogoča učinkovito posredovanje v različnih situacijah. Imamo sodobna gasilska vozila, opremo za gašenje, zaščitna sredstva ter različne pripomočke za različne tehnične intervencije. Naša oprema se redno vzdržuje in nadgrajuje, kar zagotavlja njeno zanesljivost in učinkovitost.

Financiranje delovanja naše brigade poteka predvsem iz proračuna obalnih občin, države in drugih virov, ki nam omogoča nabavo opreme in izvajanje potrebnih usposabljanj. Opremljenost in financiranje sta ključna elementa, ki nam omogočata učinkovito posredovanje ter zaščito in reševanje življenj in premoženja naših občanov.

Udeležujete pa se tudi raznih tekmovanj.

V naši brigadi se redno udeležujemo različnih tekmovanj. Poleg gasilskih tekmovanj, kot sta na primer tehnično reševanje in reševanje z vrvno tehniko, se udeležujemo tudi športnih tekmovanj. Še posebej bi rad pohvalil ekipo za reševanje z vrvno tehniko, ki je v zadnjem obdobju dosegla izjemne rezultate, tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih. Prav tako bi izpostavil naše gasilce, ki se odlično izkažejo tudi v športnih aktivnostih in s svojimi dosežki ponosno zastopajo našo brigado.

Poklic gasilca je zagotovo zanimiv za številne posameznike. Kakšna je pot, da nekdo postane poklicni gasilec in kako se vam lahko pridruži?

Ko potrebujemo nove gasilce, objavimo razpis na naši spletni strani ter v različnih medijih. Poklicni gasilec lahko postane vsak, ki že po končani srednji šoli izpolnjuje določene pogoje, kot je fizična psihofizična pripravljenost.

Ko kandidat izpolnjuje vse pogoje iz razpisa, je povabljen na razgovor in testiranje. Fizični testi vključujejo tek, plavanje, sklece, dvig na drogu, počepe in trebušnjake. Poleg tega pripravimo manjšo vajo z uporabo različnih orodij, s katero preverjamo spretnosti kandidata pri obvladovanju opreme. Če kandidat uspešno opravi testiranje in je izbran, sledi še zdravniški pregled.

Po uspešnem izboru kandidat gre na šestmesečno usposabljanje na Gasilski šoli na Igu pri Ljubljani, kjer od ponedeljka do petka pridobiva vse potrebne gasilske veščine. Usposabljanje pokriva tako teoretične kot praktične vidike gasilstva, kar je ključnega pomena za kasnejše delo. Po uspešno opravljeni šoli kandidat začne z delom v naši enoti, kjer ga čaka dinamično in odgovorno delo, polno izzivov in priložnosti za osebni in strokovni razvoj.

Kako poteka aktiviranje poklicne gasilske enote in prostovoljnih gasilskih enot? V kakšnih primerih aktivirate tudi prostovoljne gasilske enote?

V primeru dogodka, ki zahteva posredovanje gasilskih enot, ReCO Koper po prejetem obvestilu aktivira gasilske enote skladno z vsebino dogodka in operativnim gasilskim načrtom občine. Ta načrt omogoča enotno obveščanje in aktiviranje gasilskih enot ter določa več nivojev aktiviranja, pri čemer ReCO Koper 112 samostojno izvede le prvi nivo, vse nadaljnje pa na zahtevo vodje intervencije. Ključno vlogo pri izvajanju načrta ima vodja intervencije, ki nosi odgovornost za pravilno in pravočasno vključevanje enot. Ob požarih na objektih in v naravnem okolju se aktivira Javni zavod Gasilska brigada Koper ter prostovoljno gasilsko enoto, zadolženo za požarni okoliš, kjer se je dogodek zgodil. Pri tehničnih nesrečah, nesrečah v prometu in nesrečah z nevarnimi snovmi se prav tako aktivira Javno gasilsko brigado Koper.

Ob poplavah, neurjih in večjih požarih v naravi igrajo prostovoljna gasilska društva izjemno pomembno vlogo. Brez njihove pomoči bi bili sami nemočni pri obvladovanju takšnih obsežnih situacij.

Kako poteka sodelovanje med vašo brigado in prostovoljnimi gasilci? Izvajate tudi kakšna skupna usposabljanja, gasilske vaje?

Sodelovanje med našo brigado in prostovoljnimi gasilci poteka na več ravneh in je ključno za učinkovito delovanje vseh enot. Skupaj izvajamo gasilske vaje na različnih objektih, kjer se osredotočamo na usposabljanje in izboljšanje operativnih veščin. Poleg tega sodelujemo tudi pri štabnih vajah, ki nam omogočajo usklajevanje naših aktivnosti in izpopolnjevanje postopkov za učinkovito upravljanje v izrednih situacijah. Občasno organiziramo tudi skupna usposabljanja, ki dodatno krepijo naše povezave ter zagotavljajo, da so vse enote usposobljene za hitre in usklajene intervencije. S tovrstnim sodelovanjem prispevamo k večji pripravljenosti in učinkovitosti vseh enot pri posredovanju v nujnih primerih.

Kako poklicni gasilci doživljate tragične zgodbe, s katerimi se srečujete na intervencijah in kako premagujete psihične obremenitve? Imate tudi sami kakšno takšno 'izkušnjo' in kako ste jo premagovali?

Poklicni gasilci se na intervencijah pogosto srečujemo s tragičnimi zgodbami, ki puščajo močan psihološki pečat. Vsaka takšna izkušnja prinaša čustva, kot so žalost saj smo priča človeškim tragedijam in izgubam. Zavedamo se, da so naše naloge izjemno zahtevne, zato je izredno pomembno, da se s temi psihičnimi obremenitvami ustrezno soočamo. Zelo pomembna je podpora kolegov, delimo si izkušnje, kar omogoča razbremenitev in čustveno povezovanje z drugimi, ki razumejo naše izzive. Prav tako imamo dostop do strokovne pomoči, ki je na voljo, kadar potrebujemo dodatno podporo.

Najtežji trenutki in osebne izkušnje so nastali, ko smo posredovali pri hudih prometnih nesrečah, kjer smo bili priča resnim poškodbam in tragičnim izgubam. Te situacije so me močno zaznamovale, občutek nemoči ob tem, kar smo videli, je bil sprva s težak. Da bi premagal te občutke, sem se predvsem, zanašal na podporo kolegov, s katerimi smo delili naše izkušnje in čustva. Ta medsebojna podpora je bila ključnega pomena, saj smo si pomagali razumeti in predelati travmatične trenutke.

Kakšne vse nevarnosti pretijo na vas in kako pogosto prihaja do kakšnih poškodb?

Pri delu gasilcev se lahko pojavijo različne manjše poškodbe, med katerimi so najpogostejše lažje opekline, ureznine in odrgnine, ki so posledica stika z ostrimi predmeti ali vročimi površinami. Pogosto pride tudi do poškodb mišic in sklepov zaradi dvigovanja težkih predmetov ali neustreznih gibov ter do modric zaradi udarcev in padcev. Zaradi napora in izpostavljenosti dimu se lahko pojavijo težave, kot so zadihanost, glavoboli, utrujenost in draženje dihalnih poti. Kljub tem tveganjem si s strokovnim usposabljanjem in pravilno uporabo zaščitne opreme prizadevamo za njihovo zmanjšanje. Ključna sta tudi medsebojna podpora in sodelovanje kolegov, ki pomagata obvladovati fizične in psihološke obremenitve ter zagotavljata naše zdravje in varnost pri delu.

Smo v mesecu oktobru, ki je tradicionalno mesec varstva pred požari. Nosilna tematika pa je letos varnost doma (v domačem okolju) in varnost v bivalnem okolju (vrtec, šola …) in vključuje sodobne samooskrbne energetske rešitve, kot so sončne elektrarne in baterijski hranilniki. 

Mesec oktober je tradicionalno mesec varstva pred požari, kar je odlična priložnost za ozaveščanje o pomenu varnosti doma, v bivalnem okolju, vrtcih in šolah. V tem času je ključno, da se osredotočimo na preventivne ukrepe, ki lahko zmanjšajo tveganje za požare in povečajo varnost naših najbližjih.

Sončne elektrarne omogočajo pridobivanje čiste in obnovljive energije, kar zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in povečuje energijsko učinkovitost. Ko imamo dovolj sončne energije, jo lahko shranimo v baterijske hranilnike, ki nam zagotavljajo elektriko tudi takrat, ko sonce ne sije. Vendar pa je pomembno, da se zavedamo tudi varnostnih vidikov teh tehnologij. Ustrezna namestitev in vzdrževanje sončnih elektrarn ter baterijskih hranilnikov sta ključnega pomena za preprečevanje morebitnih nevarnosti, kot so kratki stiki, pregrevanje ali požari. Priporočljivo je, da se za namestitev teh sistemov obrnete na usposobljene strokovnjake, ki lahko zagotovijo varno in učinkovito delovanje.

Prav tako je pomembno, da se poučimo o varnostnih ukrepih, kot so redno preverjanje električnih napeljav, uporaba kakovostnih in certificiranih komponent ter upoštevanje vseh varnostnih smernic. S tem bomo pripomogli k večji varnosti v naših domovih in bivalnih okoljih ter zmanjšali tveganje za požare.

V tem mesecu v vaši gasilski brigadi izvajate kakšne aktivnosti na temo požarne varnosti z namenom ozaveščanja občank in občanov?

Letošnja tema meseca požarne varnosti je preprečevanje požarov v gospodinjstvu, s sloganom 'Požarna varnost – bodi pripravljen, bodi varen'. Namen kampanje je spodbuditi prebivalce, da preverijo požarno varnost svojega doma, se seznanijo z možnimi vzroki požarov, preventivnimi ukrepi ter pravilnim ravnanjem ob požaru, vključno s klicem na številko 112. Na Gasilski brigadi Koper smo pripravili številne aktivnosti za ozaveščanje in izobraževanje javnosti. Sodelujemo pri vajah evakuacije, obiskujemo šole in vrtce, kjer predstavljamo naše delo, razkazujemo gasilsko opremo in vozila ter ozaveščamo o pomenu požarne varnosti. Poleg tega organiziramo tudi usposabljanja za gašenje začetnih požarov, da prebivalci pridobijo koristno znanje in izkušnje za varno ravnanje v primeru požara.

Tudi letos ste na široko odprli svoja vrata, saj ste pripravili tradicionalni Dan odprtih vrat. Kaj vse ste pripravili za obiskovalce?

Tako je, dan odprtih vrat Gasilske brigade Koper je potekal v soboto, 12. oktobra. Obiskovalci so si ogledali gasilsko opremo in vozila, med drugim smo razstavili tudi našega 'oldtimerja', sodelovali pa so lahko v različnih preventivnih aktivnostih. Posebno pozornost smo namenili varnosti doma. V ta namen smo pripravili nekaj praktičnih prikazov gašenja začetnih požarov, da so se obiskovalci lahko iz prve roke seznanili kako pravilno ravnati v primeru požara. Predstavili smo tudi vrvno tehniko reševanja ter potapljaško opremo, ki jo uporabljamo ob primerih posredovanj v vodi. Da so obiskovalci lahko obnovili znanja temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja, so s prikazi poskrbeli člani Rdečega križa. Za najmlajše pa smo pripravili zanimiv poligon, na katerem so se prelevili v prave gasilce, med drugim so reševali dva medvedka, ki sta ostala v 'goreči hišici'. Za obiskovalce pa je bila zagotovo izredno zanimiva tudi prikazna vaja, ki smo jo pripravili za to priložnost, prikazali pa smo posredovanje v primeru nesreče z nevarnimi snovmi.

Pri svojem delu zagotovo opažate, da včasih do raznih požarov in pa drugih nesreč prihaja predvsem zaradi malomarnosti ali pa nepazljivosti posameznikov. Katere so tiste stvari, na katere bi še posebej opozorili občanke in občane?

Kot gasilci se ne ukvarjamo z vzrokom požara, saj so za to pristojne druge službe, vendar pogosto opažamo, da so vzroki za požare in druge nesreče velikokrat posledica malomarnosti in nepazljivosti posameznikov. To se lahko kaže v neustrezni uporabi električnih naprav, nepravilnem shranjevanju vnetljivih snovi ali neupoštevanju osnovnih varnostnih ukrepov pri kuhanju in ogrevanju. Zato bi občanke in občane še posebej opozoril na pomembnost preventivnih ukrepov, kot so redno vzdrževanje električnih naprav, varno ravnanje z odprtim ognjem in preverjanje delovanja detektorjev dima.

Se na poti na intervencije srečujete tudi s kakšnimi težavami z dostopom zaradi 'neozaveščenih' voznikov, ki ne upoštevajo vaše signalizacije, da ste na nujni vožnji? Kaj bi svetovali vsem voznikom ob srečanju z gasilskim vozilom na nujni vožnji?

Kar se tiče poti na intervencije, je vsaka sekunda pomembna, saj gre pogosto za reševanje življenj in premoženja. Žal se tudi mi včasih soočamo s težavami na cestah, predvsem zaradi voznikov, ki ne prepoznajo ali ne upoštevajo naše svetlobne in zvočne signalizacije. V teh primerih nas lahko vozila upočasnijo in s tem podaljšajo naš prihod na kraj intervencije. Voznikom bi svetoval, da ob srečanju z gasilskim vozilom na nujni vožnji mirno in varno ustavijo ob robu ceste ter tako omogočijo prosto pot.

Drug problem pa so zagotovo proste intervencijske poti, sploh pri večjih stanovanjskih objektih. Je to pogosta težava, s katero se srečujete na intervencijah? Kako je na splošno v obalnih občinah z dostopnostjo do objektov?

Intervencijske poti so živ organizem, saj zahtevajo stalno spremljanje, nadzor in vzdrževanje. Pogosto se zgodi, da so te poti neustrezno urejene, zaparkirane ali kako drugače ovirane. Že minutna zamuda zaradi teh težav je lahko kritična pri reševanju življenj ali omejevanju škode. Čeprav je dostopnost v obalnih občinah na splošno na dobri ravni, predstavljajo izziv predvsem ozke ulice in strnjena pozidava v starejših delih mest, kjer je manevriranje intervencijskih vozil oteženo.

Ob požarih je izredno pomembno, da imate gasilci čim bližje na voljo dovolj vode. Kako bi ocenili pokritost obalnih občin s hidranti ali drugimi vodnimi viri?

Dostopnost do vodnih virov je za gasilce ključnega pomena, saj je pri požarih nujno, da imamo hitro na voljo zadostno količino vode. Pokritost obalnih občin s hidranti je na splošno zadovoljiva, vendar se v odročnejših območjih včasih pojavijo težave z dostopnostjo ali številčnostjo hidrantov. Poleg tega so težave lahko povezane tudi s slabim vzdrževanjem hidrantov, kar vpliva na njihovo zanesljivost. V takšnih primerih nam poleg hidrantov pomagajo tudi drugi vodni viri, kot so bazeni, reke in morje. Prav tako smo dobro opremljeni s cisternami za vodo. Naše najnovejše vozilo lahko prevaža kar 15.000 litrov vode, kar omogoča učinkovito posredovanje tudi na območjih, kjer hidranti niso takoj dostopni.

Če bi se danes še enkrat odločali o svoji poklicni poti, bi si ponovno izbrali poklic gasilca?

Verjamem, da vsak dogodek in odločitev v našem življenju, vključno z izbiro poklica, prispeva k naši osebni rasti. Ta poklic mi je omogočil, da ostanem miren v kaotičnih situacijah, najdem osredotočenost v najtežjih trenutkih in globoko čutim povezanost z drugimi ljudmi skozi pomoč in reševanje. Poklic gasilca ni le delo, je način življenja, ki prispeva k moji osebni rasti in razvija sposobnosti, ključne za obvladovanje izzivov. Uči me, kako ohranjati skromnost pred naravo ter njenimi silami. Ta pot mi je omogočila, da se razvijam tako osebno kot profesionalno, zato bi jo izbral znova.