Redna in primerna fizična aktivnost ima mnoge pozitivne učinke za vse generacije. Pred dogodkom, ki ga organizira Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper in ki je namenjeno prav osveščanju o pozitivnih učinkih gibanja pri starejših, smo se pogovorili z Aldom Sergonom, 71-letnim Koprčanom, ki prisega na zdrav življenjski slog. Kljub temu da ima že zadnjih petdeset let močno sladkorno.
71-LETNI KOPRČAN DOKAZUJE, DA LETA NISO OVIRA ZA FIZIČNO AKTIVNOST: Kakšni so pozitivni učinki gibanja pri starejših? (VIDEO)
Koper
Aldo Sergon se je s športom začel ukvarjati že kot mlajši, takrat predvsem zaradi težav s hrbtom. Tedaj se je vključil v Športno društvo Partizan. Tudi danes, ko je že upokojen, športnega življenjskega sloga ni opustil. Šport je tako rekoč del njegovega vsakdana, povedal pa nam je, kako pogosto in s katerimi vsemi športi se ukvarja.
Pozitivne učinke gibanja opaža na različnih področjih, poleg boljšega telesnega počutja pa izpostavlja tudi boljše duševno zdravje.
Prav posamezniki, kot je Aldo Sergon, dokazujejo, da je gibalna aktivnost pomembna in da leta nikakor niso izgovor. S strokovnega vidika pa nam je pozitivne učinke gibanja pri starejših predstavil dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, ki je skupaj z doc. dr. Mladenom Gasparinijem idejni oče srečanja 'Znanje za zdravje'.
"Vpliv je zelo celosten in premalokrat se to poudarja. Ko smo aktivni, 'prezračimo' naše telo, naše možgane, lažje razmišljamo," je med drugim dejal dr. Pišot in se dotaknil tudi pozitivnega vpliva na telo.
Poudarja pa, da mora biti intenzivnost gibanja vedno prilagojena posamezniku.
"S starostjo prihajajo določena kronična obolenja, poškodbe sklepov, ampak to ne pomeni, da se ne moremo gibati. Mi moramo biti aktivni, tudi če smo zaradi specifik bolezni pri temu omejeni. Vedno se najde prava aktivnost," je izpostavil.
Prav iskanju prave fizične aktivnosti za posameznika se med drugim posvečajo na ZRS Koper z raziskavami in dogodki, kot je 'Znanje za zdravje'. "Ljudem želimo svetovati," je poudaril dr. Rado Pišot.
"Mi se zelo radi izmerimo. Zelo radi vidimo podatke, številke, koliko imamo holesterola, koliko je sladkorja v krvi, kakšen je pritisk. Največkrat pa prav dobro niti ne razumemo in ne vemo, kaj to pomeni," pojasnjuje. Dogodek, ki se bo odvijal 1. oktobra, ob mednarodnem dnevu starejših, bo sicer obsegal meritve, a sledila bo tudi razlaga strokovnjakov o tem, kaj te meritve pravzaprav pomenijo in kako ohranjati celostno zdravje.
"Vabim ljudi, da pridejo in prisluhnejo. Včasih smo bolj poglobljeni v to, ali ima naš avtomobil dovolj olja in ali so gume dovolj napolnjene ter ali je naš telefon dovolj napolnjen, kot pa da bi pogledali v lastno telo, v lastno zdravje in za to nekaj naredili," je še poudaril dr. Pišot.
V koprski Taverni bodo 1. oktobra v dopoldanskem času med 10.00 in 13.00 potekale meritve telesnih značilnosti, funkcionalnih sposobnosti in dejavnikov tveganja za zdravje. Udeleženci bodo imeli možnost na osnovi enostavnih, pa vendar relevantnih meritev preveriti svoje srčno-žilno, mišično in kognitivno zdravje. Z meritvijo si bo vsak udeleženec tudi pridobil vstopnico za popoldanski dogodek v Gledališču Koper. Ob 17.00 bodo namreč strokovnjaki spregovorili o pomenu in vlogi spremljanih značilnosti za zdravje. Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., bo spregovoril o srčno-žilnem zdravju, doc. dr. Bojan Rojc o nevromišičnem zdravju, izr. prof. dr. Uroš Marušič pa o kognitivnem zdravju. Prevečkrat si namreč želimo 'izmeriti zdravje', se primerjati z veljavnimi normami, ne da bi hkrati o merjenih parametrih in kazalcih (ne)zdravja vedeli kaj več. Eminentni predavatelji, vrhunski strokovnjaki, bodo pomagali poiskati odgovore na vprašanja, kaj celostno zdravje sploh je in kako mišično, kognitivno in srčno-žilno zdravje tvorijo celoto.
Pogovor bosta povezovala idejna očeta srečanja prof. dr. Rado Pišot in doc. dr. Mladen Gasparini. Dogodek bo ponovno združil Gledališče Koper, ZRS Koper in SB Izola v želji prispevanja h kakovosti zdravja in življenja občanov, zato ga je tudi tokrat podprla Mestna občina Koper.