Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v sredo sprejel informacijo o načrtovanem poslovanju zavoda za leto 2014, ki jo je za potrebe priprave rebalansa državnega proračuna zahtevalo ministrstvo za finance. Kot je razvidno iz omenjene informacije, zavod v letu 2014 načrtuje za 89,5 milijona evrov uradne izgube.
ZZZS za leto 2014 načrtuje 89,5 milijona evrov izgube
Zdravje
Kot je za STA pojasnil tiskovni predstavnik ZZZS Damjan Kos, omenjena informacija temelji na predlogu finančnega načrta zavoda za leto 2014, ki ga je upravni odbor obravnaval v sredo, vendar ga formalno še ni sprejel.
Obravnaval ga je le toliko, da je lahko sprejel informacijo o načrtovanem poslovanju v letu 2014, ki jo je za potrebe priprave rebalansa proračuna želelo ministrstvo za finance, medtem ko naj bi predlog finančnega načrta zavoda za leto 2014 dokončno sprejemal enkrat v naslednjih tednih. Po besedah Kosa se bo lahko tako predlog, ko bo uradno sprejet, nekoliko razlikoval od informacije, ki bo poslana ministrstvu, posebej, ker ga mora nato obravnavati še skupščina zavoda.
Izguba se lahko zmanjša
Po besedah Kosa sicer zadnje finančne projekcije o poslovanju ZZZS za leto 2014 kažejo, da bo imel ZZZS v prihodnjem letu dejansko za 151,2 milijona evrov izgube, vendar pa je po sredini ugotovitvi upravnega odbora to izgubo mogoče zmanjšati na 89,5 milijona evrov. Slednje naj bi storili z delnim prenosom plačil za zdravstvene storitve izvajalcem zdravstvenih storitev z letošnjega leta na leto 2015, s čimer bi pridobili 48,7 milijona evrov. Dodatnih 13 milijonov evrov pa bi pridobili s tem, da ne bi upoštevali povišanja cen zdravstvenih storitev iz naslova inflacije.
Če bosta izvedena oba omenjena ukrepa, bi lahko zavod, kot že rečeno, v letu 2014 zabeležil za 89,5 milijona evrov uradne izgube, pri čemer je upravni odbor ZZZS v sredo sprejel še nekaj predlogov za njeno zmanjšanje, ki jih namerava skupaj z informacijo o načrtovanem poslovanju v letu 2014 poslati na ministrstvo za finance, pa tudi v državni zbor.
Med omenjenimi ukrepi upravni odbor poleg nekaterih že znanih ukrepov predlaga prenos financiranja pripravnikov, financiranja specializacij zdravnikov in financiranja terciarne dejavnosti za izobraževanje in razvoj zdravstvenih dejavnosti na državni poračun, s čimer bi v zdravstveni blagajni prihranili okoli 100 milijonov evrov. Pri tem gre po besedah Kosa predvsem za ukrepe, ki zahtevajo spremembo zakonodaje in torej "predvsem neko politično rešitev".