Žbogar trenersko delo trenutno opravlja kot trener laserjev na Irskem. V pogovoru za STA pa je obenem potrdil, da se nadeja tudi vrnitve v tekmovanje, in sicer v popolnoma novem olimpijskem razredu.

"Med olimpijskimi razredi na OI leta 2024 v Parizu bo tudi jadrnica s fiksno kobilico in mešano posadko jadralca in jadralke na enem plovilu, ki bo imelo tudi kabino. To bo povsem nov razred, vsi bomo začeli iz ničle in nihče ne bo imel neke prednosti zaradi izkušenj v tem razredu," je ocenil Žbogar, ki je v mednarodni zvezi tudi član komisije športnikov, zato ve za podrobne informacije, ki še niso javne.

"Tekmovanje je predvideno kot nekajdnevno neprekinjeno jadranje od cilja do starta. Gotovo bo izjemno zanimivo za spremljanje, saj ne bo imelo, tako kot sedaj v jadranju, po nekaj plovov na dan v daljšem časovnem obdobju z odbijanjem najslabše regate. Vsak trenutek bo jasno, kdo in s kakšno prednostjo vodi," je pojasnil.

Zato si želi, da bi pod slavnimi petimi krogi nastopil v francoski prestolnici. "To pa bo odvisno tudi od tega, kakšna jadrnica bo določena za omenjeni razred na OI, kako draga bo. To bo znano novembra letos. Torej najprej bo treba videti, ali bo možno zbrati denar za novo jadrnico. Potem bo treba narediti ekipo, program in zbrati sponzorje."

Za OI prihodnje leto v Tokiu pa ima Slovenija dve kvoti. "Tina Mrak in Veronika Macarol sodita v krog favoritov za visoka mesta, Žan Luka Zelko pa si jo je priboril v laserju. Imam pa še nekaj možnosti za preboj na OI v drugih razredih prihodnje leto," meni Žbogar.

Konec marca lani se je priključil irski reprezentanci kot trener razreda laser. "Za to sem se odločil, ker od tam prihaja Trevor Millar, moj dolgoletni trener, ki mu izjemno veliko dolgujem in s tem nekaj tudi vračam. Z Irci imam dogovor do aprila prihodnje leto in tako bo tudi, če se kdo izmed njihovih laserjev uvrsti na OI v Tokiu."

Če se bodo Žbogarju uresničili tekmovalni načrti za OI 2024, potem gotovo ne bo opravljal trenerskega dela, tudi pri nas ne, ampak se bo posvetil zgolj tekmovalnemu olimpijskemu jadranju.

"Po Tokiu bom pripravil tudi svoj program in strategijo delovanja zveze, ki je doslej še nisem. Bil sem zelo zaseden z različnimi obveznostmi, poleg tega bi bilo tik pred OI nesmiselno spreminjati stvari v delovanju zveze."

Priznava, da dela zveze pred nastopom funkcij v JZS ni dobro poznal. "Kot tekmovalec se s tem nisem nikoli ukvarjal. Zato sem gotovo kaj narobe storil, kaj bi lahko drugim drugače predstavil. A kdor dela, dela tudi napake. Delo v zvezi mi vzame precej časa, planiranja, usklajevanje različnih interesov terja tudi železne živce."

Predsednik JZS Aljoša Tomaž, Vasilij Žbogar in podžupan mestne občina Ljubljana Dejan Crnek

V JZS je prišel na pobudo in prigovarjanje predsednika Aljoše Tomaža, na letošnji septembrski skupščini pa se je pokazalo, da imata nekaj drugačnih pogledov na razvoj jadranja pri nas.

"Predsednik si želi velikega centra JZS, kjer bi se zbirali vsi jadralci in trenirali. Sam se s tem strinjam, vendar le v olimpijskih disciplinah za vrhunske jadralce. Mladi in tisti, ki niso vrhunski, pa bi se razvijali po klubih. Ko ti ne bi mogli več nuditi dodatne potrebne pomoči jadralcem, bi ti šli nato v center zveze," je o tem dodal Žbogar.

Sam pravi, da bi najraje sicer bil trener, kjer bi se lahko ukvarjal z jadralci in ne z jadralno politiko. Prav tako pa ne želi večno delati v tujini. "Od majhnega se je vlagalo vame in je prav, da vračam in delim naprej to znanje pri nas," je končal Žbogar.