Kot je zapisal predsednik sindikata Marko Marinčič, od vlade in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pričakujejo predvsem takojšnje rešitve za trenutne nepravilnosti, ki so "posledica večletnega izstradavanja univerz: neizplačila dela plač, razkoraki med nazivi in delovnimi mesti, neustrezne uvrstitve glede na orientacijska delovna mesta, širjenje prekarnih zaposlitev in stihijsko krčenje študijskih programov".

V sindikatu poleg tega protestirajo zoper sporočila glede zagotavljanja sredstev za izplačilo plačnih nesorazmerij, saj so po njihovi oceni dvoumna. Pričakujejo, da bo vlada zagotovila ta sredstva v celoti. Nobenega razloga ni, da bi morale univerze prevzemati posledice napačnih političnih odločitev, dodajajo.

Sindikat je sodeloval pri nastajanju zakona o visokem šolstvu s predlogi, "številni so bili tudi upoštevani (vrnitev normativov neposredne pedagoške obveznosti v prvotno stanje, udeležba nepedagoških delavcev pri odločanju, volitve dekanov v akademskih zborih, vezava neposredne nepedagoške obveznosti na naziv), vendar zadnja različica predloga sindikatom, ki delujejo v visokem šolstvu, ni bila poslana niti v vednost," je zapisal Marinčič.

V sindikatu so spomnili na javno pismo predsednici vlade Alenki Bratušek z novembra lani, v katerem so izrazili nasprotovanje temeljnemu konceptu zakonskega osnutka. "Ta po našem mnenju ni ustrezen odgovor na sodbo ustavnega sodišča, saj ne opredeljuje javne službe v visokem šolstvu ter univerze sili v komercializacijo ter nižanje kakovosti," navajajo.