»Projekt združuje 13 partnerjev in na njegov tretji posvet so v Piran prišli predstavniki italijanskih regij, hrvaških županij, albanskega ministrstva za promet in transport, precej pa je še znanstveno raziskovalnih partnerjev, med katerimi je tudi naša Morska biološka postaja. Vsi se zavedamo, da je Jadransko morje preobremenjeno s prometom in da v primeru nesreč ali slabega vremena kaj lahko pride do izlitja nevarnih snovi. Regije ob morju so zaskrbljene, saj  vlagajo v turizem in živijo od njega. Če bi prišlo do najhujšega, bi bil to polom, od katerega se ne bi opomogli najmanj 10 let,« je o motivih za projekt HAZARD povedal doc. dr. Branko Čermelj, raziskovalni razvojni sodelavec in vodja infrastrukturnega centra na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.

Kaj, če do nesreče pride sredi morja?

Italija, Hrvaška in Slovenija imajo za take primere akcijske plane, tako da vsak ve, kako ukrepati, če bi se zgodilo. Ker pa žal ni več trilateralnih ali bilateralnih povezav, nihče ne ve, kaj bi se zgodilo in kdo naj ukrepa, če do nesreče pride sredi morja. Tako želijo izboljšati in nadgraditi dosedanje sodelovanje pri reagiranju na kakršnakoli izlitja.

»Primer turške tovorne ladje, ki je leta 2008 zagorela pri Rovinju, je poučen. Na srečo, se je dobro izteklo, a morebitno onesnaženje bi ogrozilo tudi našo obalo. Zato je cilj projekta povečati akcijsko sposobnost vseh in oborožiti vse dejavnike, ki se ukvarjajo z odpravljanjem takih nesreč, z alarmnim sistemom oziroma sistemom informacij. Obenem bi radi postavili tudi skupen izobraževalni center kjer bi se izpopolnjevali vsi, ki se ukvarjajo s takimi nevarnostmi,« predstavlja projekt, ki se preveša v drugo polovico,  Čermelj.  

Na posvetu so razpravljali o dosedanjih rezultatih projekta in usklajevali ter nadgrajevali nadaljnje naloge. Morska biološka postaja Piran je v okviru projekta tako že nabavil merilnik površinskih valov in tokov, s katerim bodo v okviru projekta dobivali tekoče informacije o gibanju vodnih mas na površini. Razlita nafta se na primer vedno giblje tako kot površinska vodna masa. Z merilniki površinskih tokov pa se bo vedelo, kam se madež giblje oziroma kam potuje izlitje in kje najustrezneje ukrepati.

»Merilnik bo postavljen v Piranu in z njim bomo nadzorovali celoten Tržaški zaliv na sever in piranski zaliv na jug. Naprava bo na vzpetini malo pod piransko cerkvijo, kjer bomo zamenjali kovinsko ograjo z leseno oziroma plastično. Dajala bo podatke, oziroma vektorsko sliko o smeri valov in tokov. Taki merilniki so že oziroma bodo še v Nabrežini, pri Gradežu, na hrvaških otokih in verjetno še drugje vzdolž Jadrana,« je napovedal Čermelj.