Lovšin je na današnjem naroku pojasnil, da so že prejšnje uprave razmišljale o širitvi na vzhod, a do realizacije ni prišlo. Sam projekt postavitve terminalov v Rusiji in Ukrajini so zagnali v času "velike konjunkture" na svetovnih trgih in tudi na področju logistike.

Pri tem so opravili več razgovorov, pri izbiri lokacij pa so bili pozorni na lego in vso potrebno infrastrukturo, vključno z železniškimi in cestnimi povezavami, je navedel. Zlasti pa je bil za Intereuropo pomemben Čehov: "Noben projekt ni bil enakovreden temu."

Kot je še pojasnil bivši predsednik uprave, so zaradi obsega in zahtevnosti projekt vodili delno v Kopru, delno pa v hčerinski družbi Intereuropa East v Moskvi. Pri tem je uprava ves čas s potekom projekta in ključnimi odločitvami seznanjala nadzorni svet, preko javnih objav pa tudi širšo javnost, je zatrdil Lovšin.

Do spremembe načrta, ki je tudi podražila investicijo, je prišlo zaradi več dejavnikov, med drugim želja General Motorsa v zvezi z moskovskim terminalom. Posle je hčerinska družba sicer sklepala samostojno, pri čemer je imela okvirna navodila koprske uprave, ta pa je obveščala nadzornike. "Če bi nadzorni svet zahteval, da prekinemo pogodbo, bi to storili," je poudaril Lovšin.

Bil je seznanjen s ceno

Lovšin je pojasnil, da ni bil seznanjen s ceno, ki jo je za zemljišče plačal prodajalec Konstantin Belousov. Na vprašanje sodnice Špele Grilc, ali so bile opravljene cenitve zemljišča, je Lovšin odgovoril, da je opravil več razgovorov in poizvedb, iz katerih so ugotovili, da je bila cena pri podobnih zemljiščih enaka ali celo višja. Kot je dodal, je v Rusiji izjemno težko kupiti zemljišče, prosto bremen. Podobno je Lovšin tudi za nakup zemljišča v Ukrajini pojasnil, da je šlo za optimalno zemljišče, cena zanj pa je bila za tisti čas konjunkture realna.

To, da je izvajalec del Riko začel dela še pred podpisom pogodbe, je Lovšin, kot je dejal, izvedel šele, ko so skupaj z nadzorniki julija 2007 bili na sami lokaciji, nad tem pa je bil presenečen. Po pojasnilih, ki jih je dobil od vodstva hčerinske družbe, naj bi bilo to nujno zaradi zahtev General Motorsa po ureditvi zemljišča, na katerem bi že nekaj mesecev kasneje pripeljali prve pošiljke avtomobilov.

Ceno za zemljišče je po Lovšinovih besedah postavil Belousov in pri njej vztrajal, poleg tega pa je zahteval, da se zadevo čim prej realizira, sicer da bo zemljišče prodal drugemu interesentu. Belousovu je na njegovo zahtevo del kupnine v višini okoli 20 milijonov evrov Intereuropa nakazala na njegov osebni račun v Liechtensteinu, je še navedel bivši šef Intereurope.

Odvetnika Intereurope Miho Kozinca je zanimal dopis, iz katerega naj bi izhajalo, da je bil Lovšin seznanjen s tem, da je Riko začel z deli na zemljišču, Lovšin pa je odvrnil, da je sam zahteval, da izvajalec ne začne z deli pred podpisom pogodbe. Prav zato je bil, kot je povedal, presenečen, ko je nato videl, da dela potekajo.

V Intereuropi bivšemu vodstvu očitajo oškodovanje družbe z domnevno spornimi vlaganji v Rusijo in Ukrajino in za to terjajo 37,5 milijona evrov odškodnine. Intereuropa je tožbo zoper Lovšina in preostala dva člana uprave, Lovšinovega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke, sicer vložila že januarja 2010.