Mlinarjeva je takoj po razglasitvi izredno tesnega rezultata glasovanja že prisegla pred DZ in poslance tudi na kratko nagovorila. Vsem, ki so jo podprli, se je zahvalila in dejala, da imenovanje za ministrico v slovenski vladi razume kot veliko čast.

"Naredili ste izjemno evropsko in tudi človeško potezo, dokazali ste, da hočemo presegati in preseči meje," je dejala ter obljubila, da se bo v novi vlogi predvsem potrudila, da bomo sredstva iz evropske kohezije znali počrpati in jih uporabili tako, da bo čim več koristi za vse državljane.

Naj 49-letno koroško Slovenko imenujejo za novo kohezijsko ministrico, je poslancem predlagala stranka SAB, potem ko je septembra po le devetih mesecih na položaju odstopil dotedanji minister Iztok Purič. Pristojna parlamentarna odbora sta na zaslišanju v začetku tedna njeno kandidaturo ocenila kot neprimerno, a predsednik vlade Marjan Šarec je na začetku razprave dejal, da presoji SAB povsem zaupa.

Šarec je obžaloval, da na zaslišanju kandidatke glavna tema ni bila kohezija, "ampak smo slišali še kaj drugega". Na seji odborov se je namreč razvila žgoča razprava o njenem avstrijskem državljanstvu, h kateremu je slovenskega dodala šele v ponedeljek. "Mlinarjeva je z dušo in srcem Slovenka, je pa bila avstrijska državljanka, ker je bil leta 1920 na Koroškem plebiscit," je poudaril premier.

Šarec si je zaželel, da Mlinarjeve ne bi presojali po tem, "koliko je in koliko ni Slovenka", temveč po njenem delu. "Zbrala je pogum in voljo - pripravljena se je spopasti z resorjem," je poudaril in poslance še enkrat pozval, naj se v razpravah vzdržijo sodb o njenem izvoru.

Poslanci Levice so Mlinarjevo zavrnili, ker se jim ne zdi primerna za ta položaj. Izkušnje, ki jih je pridobila kot poslanka v Evropskem parlamentu, so seveda dobrodošle, a žal še ne pomenijo nujno kompetenc za vodenje tega resorja, je dejal Franc Trček (Levica). Z razvojno vizijo in kohezijo se doslej ni veliko ukvarjala, kar je bilo po njegovih besedah opaziti že na zaslišanju pred člani pristojnih odborov, kjer ni podala prepričljivih odgovorov.

Z njenimi odgovori na zaslišanju pred pristojnima odboroma prav tako niso bili zadovoljni v SDS. "Ne strinjamo se z njeno oceno, da je črpanje evropskih sredstev v Sloveniji solidno," je dejala Suzana Lep Šimenko in dodala, da so ji postavili številna konkretna vprašanja, žal pa dobili zelo splošne odgovore. "Želeli smo slišati konkretne ukrepe, ki jih bo izvedla, da se bo črpanje pospešilo," je dejala poslanka SDS.

Proti so prav tako glasovali poslanci NSi, vendar ne zaradi nje same. "Glas ni proti Angeliki Mlinar, pač pa proti Šarčevi vladi," je dejal Matej Tonin in dodal, da je vsak dan delovanja te vlade izgubljen dan za Slovenijo. "Razumite glas proti kot glas za drugačno vlado oz. za čim prejšnje predčasne volitve," je dodal.

Z imenovanjem Mlinarjeve za ministrico so se poleg poslancev SAB strinjali še v LMŠ, SD, in SMC ter tudi štirje od petih poslancev DeSUS. Glas proti je večkrat napovedal poslanec Robert Polnar.

"Mlinarjeva se je na zaslišanju predstavila kot suverena in samozavestna kandidatka, ki področje evropske kohezijske politike dobro pozna, prav tako pa pozna probleme, s katerimi se Slovenija sooča pri črpanju evropskih sredstev," je dejal Nik Prebil (LMŠ).

Maša Kociper (SAB) je predlog svoje stranke, da Mlinarjevo predlaga za ministrico za kohezijo pojasnila z besedami, da gre za borko, ki se že vrsto let vztrajno in s strastjo bori za prave stvari, "in enako odločno se bo postavila tudi za učinkovito pridobivanje sredstev iz proračuna EU v korist celotne naše Slovenije".

Na koncu so za Mlinarjevo glasovali poslanci koalicije z izjemo omenjenega Polnarja, podprla sta jo tudi poslanca narodnosti, v SDS, Levici, NSi in dva poslanca SNS so Mlinarjevi nasprotovali. En poslanec SNS je bil vzdržan, predsednika Zmaga Jelinčiča na seji ni bilo, odsoten je bil tudi en poslanec SDS.

Je pa imenovanje Mlinarjeve, nekdanje poslanke v avstrijskem parlamentu in evropske poslanke iz vrst liberalne stranke Neos, odmevalo tudi severno od slovenske meje. Avstrijska tiskovna agencija APA je tako o tem objavila nujno novico, zvečer je o tem na spletni strani poročala tudi avstrijska javna radiotelevizijska hiša ORF. O tem je že poročala tudi hrvaška tiskovna agencija Hina.