Pahor je v torek opravil še zadnji krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin glede sestave nove vlade, pozno popoldne oz. zvečer pa so sveti strank odprli vrata v tretjo Janševo vlado. Dobro leto in pol po predčasnih volitvah tako kaže, da bo SDS Janeza Janše uspelo to, kar ji ni uspelo po volitvah, na katerih je 3. junija 2018 slavila kot relativna zmagovalka.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je predsedniku Pahorju zgodaj popoldne že posredoval njihov predlog za imenovanje Janše za mandatarja. Potrdil je, da so štiri stranke, ki so se pogajale o oblikovanju nove vlade, vsebinsko usklajene, medtem ko bo kadrovski razrez stvar naslednjih korakov. V skladu z dogovorom naj bi SDS pripadlo pet ministrstev in dva resorja brez listnice, SMC naj bi prevzela štiri ministrstva, NSi tri, DeSUS pa dva.

SDS je sicer s 26 poslanci največja med prihodnjimi koalicijskimi partnericami. Ob 24,92-odstotni podpori je na volitvah dobila 25 poslanskih mandatov, k njim pa je nedavno iz SNS prestopila še poslanka Lidija Ivanuša. SMC je na volitvah dobila 9,75 odstotka glasov in s tem 10 poslancev, NSi s 7,16-odstotno podporo sedem, DeSUS pa s 4,93-odstotno podporo pet poslanskih mandatov.

Prva Janševa vlada je edina, ki se je obdržala ves mandat

Če bo Janezu Janši dokončno uspelo oblikovati in dobiti zadostno podporo za vlado, bo to tretja vlada, ki jo bo vodil. Prvič se je na čelo vlade zavihtel decembra 2004. Prva Janševa vlada pa je bila tudi edina v samostojni Sloveniji, ki je dokončala štiriletni mandat v nespremenjeni koalicijski sestavi. Koalicijo so poleg Janševe SDS sestavljale še NSi, SLS in DeSUS.

Druga Janševa vlada je delovala od februarja 2012 do marca 2013. Janša je takrat koalicijo sestavil z Državljansko listo Gregorja Viranta, SLS, NSi in DeSUS. Po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki je Janšo obremenilo kršitev protikorupcijske zakonodaje, so iz vlade izstopile koalicijske DL, DeSUS in SLS. Ker je Janša zavrnil pozive k odstopu in glasovanju o zaupnici, so poslanci PS vložili konstruktivno nezaupnico njegovi vladi in za mandatarko predlagali vodjo PS Alenko Bratušek ter z njo uspeli.

Po zadnjih državnozborskih volitvah pa je ob strankarskem zavračanju sodelovanja z Janšo vlado oblikoval predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec. Slovenija je dobila prvo manjšinsko vlado, zato je peterica koalicijskih partnerjev - LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS - lani spomladi podpisala sporazum o sodelovanju z opozicijsko Levico, ki pa je jeseni lani propadel.

Po Šarčevem odstopu s položaja 27. januarja se je SDS ponudila nova priložnost, da poskusi oblikovati vladno koalicijo. Pogovorov o njej poleg NSi tokrat niso zavrnili niti v SMC in DeSUS, ki sta v času po volitvah doživeli menjavo na čelu stranke. Vodenje SMC je od Mira Cerarja prevzel Zdravko Počivalšek, predsednica DeSUS pa je od nedavnega Aleksandra Pivec, ki je na tem mestu zamenjala Karla Erjavca.

Parlament je doslej o mandatarskem kandidatu glasoval osemnajstkrat, v petih primerih so bili kandidati neuspešni. Izvoljeni predsedniki vlade so se na položaj večkrat zavihteli s pomočjo konstruktivne nezaupnice, nekajkrat pa tudi s pomočjo opozicijskih poslancev, ki so zamenjali stran. Večina je bila izvoljenih v prvem krogu glasovanja in pričakovati je, da bo tudi Janši to uspelo.

Od skupno 48 poslancev omenjenih strank je javno nasprotovanje vstopu v vlado napovedal le poslanec SMC Jani Möderndorfer. DZ izvoli predsednika vlade z najmanj 46 glasovi na tajnem glasovanju.

Volitve predsednika vlade se v skladu s poslovnikom DZ opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. DZ bo o kandidatu odločal najverjetneje prihodnji teden na redni seji, po nekaterih informacijah v torek.