Z današnjim vstopom Hrvaške v EU je prišlo do nekaterih sprememb, ki zadevajo tudi slovenske državljane, tako turiste kot poslovneže. Med drugim je odpravljen carinski nadzor na meji, znižale so se cene mobilnega gostovanja. Ostal pa bo nadzor na meji, saj Hrvaška še ni postala članica schengenskega območja.
Vstop Hrvaške v EU prinaša spremembe tudi za Slovence
Nadzor na meji
Ker Hrvaška še ni postala članica schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, policijski mejni nadzor ostaja, kljub temu pa je nekaj sprememb. Slovenija in Hrvaška sta namreč podpisali dogovor o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole, tako da je odslej na 30 od 57 mejnih prehodov med državama omogočen hitrejši prestop državne meje z zgolj enim, vstopno-izstopnim preverjanjem.
Carina
Z vstopom Hrvaške v EU se je območje carinske unije razširilo na ozemlje Hrvaške. S tem je na mejah s Hrvaško ukinjena carinska kontrola. Ob prehodu meje potnikom ni več treba prijaviti gotovine, ni več nadzora nad prenosom hišnih živali, rastlin, živil in podobno. Carinski nadzor pa ostaja na mednarodnih letališčih in v pristaniščih, mogoč pa bo tudi na cestah v notranjosti države.
Davki in trošarine
Med novostmi je tudi ta, da potniki s prebivališčem v EU ob nakupu blaga na Hrvaškem niso več upravičeni do vračila DDV, enaka ugodnost pa je prenehala veljati tudi za Hrvate. Čeprav na meji med Slovenijo in Hrvaško ni več carinskega nadzora, pa ostaja skupina izdelkov, za katere še ostaja nadzor, in to so trošarinski izdelki. Mednje sodijo tobačni izdelki, alkohol ter goriva.
Bančno poslovanje
Hrvaška je danes postala tudi članica enotnega območja plačil, kar pomeni, da banke za nakazila zaračunavajo enako kot ostale banke v območju SEPA. Z vstopom v EU je sicer Hrvaška kot nacionalno valuto ohranila kuno.
Poslovanje podjetij
Pomembne spremembe so začele veljati tudi za podjetja. Blago, ki bo v Slovenijo prispelo prek hrvaške meje, se bo na primer lahko ocarinilo že na Hrvaškem. Če bo podjetje želelo blago sprostiti v prost promet v Sloveniji, pa bo moralo ob vstopu v carinsko območje EU začeti tranzitni postopek. Podobno velja za izvoz. Glede trošarinskih izdelkov se bodo morala slovenska podjetja odločiti, na kakšen način bodo poslovala s hrvaškimi podjetji. Gibanje trošarinskih izdelkov lahko poteka v režimu odloga plačila trošarine ali kot gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo.
Registracija vozil
Po vstopu Hrvaške v EU za vožnjo v Sloveniji s prevoznimi sredstvi s hrvaško registracijo ni treba več plačati nobenih carinskih dajatev. Tudi davkov ni treba plačati, ker se odobri oprostitev za največ šest mesecev, če ima posameznik običajno prebivališče v drugi državi članici in uporablja to prevozno sredstvo za zasebno rabo. Kadar pa bo oseba želela v Sloveniji registrirati vozilo, kupljeno oz. registrirano na Hrvaškem, bo še vedno morala plačati nekatere davke.
Mobilna telefonija
Gostovanje v hrvaških mobilnih omrežjih je z vstopom Hrvaške v EU cenejše, saj morajo mobilni operaterji upoštevati najvišje tarife, ki jih določa EU. Minuta odhodnega klica bo tako lahko stala največ 24 centov, minuta prejetega klica pa bo lahko stala največ sedem centov. Najvišje cene za sporočila SMS se bodo znižale na največ osem centov.
Nepremičnine
Trgovanje z nepremičninami se na Hrvaškem s pridružitvijo uniji ne spreminja. Leta 2009 je namreč Hrvaška svoj trg nepremičnin odprla za vse članice unije, vendar to velja le za gradbene parcele, hiše in stanovanja, medtem ko je Hrvaška tudi po vstopu v EU zadržala prodajo kmetijskih zemljišč, gozdov, otokov, kulturne dediščine. Dan pred vstopom v EU je sicer potekel rok za legalizacijo nepremičnin.
Trg dela
Hrvaški državljani se bodo v Sloveniji še dve leti po vstopu Hrvaške v EU zaposlovali pod enakimi pogoji, kot veljajo zdaj. To pomeni, da bodo za zaposlitev ali delo v Sloveniji, razen v zakonsko določenih primerih, še naprej potrebovali delovno dovoljenje. Hrvaška je recipročno že omejila dostop do trga dela državljanom Slovenije oziroma vseh tistih članic, ki so omejile dostop hrvaškim delavcem.
Zdravniška pomoč
Z vstopom Hrvaške v EU se je obseg zdravstvenih pravic slovenskih turistov na Hrvaškem ali pa slovenskih državljanov, ki na Hrvaškem začasno bivajo, razširil. Doslej je za Slovence, ki so v času bivanja na Hrvaškem potrebovali zdravniško pomoč, veljal meddržavni sporazum o pravicah do zdravstvenih storitev, po katerem so bili upravičeni do nujnih zdravstvenih storitev. Poslej velja evropski pravni red, po katerem imajo tujci iz držav EU v času bivanja na Hrvaškem pravico do zdravstvene obravnave, kot jo na Hrvaškem nudijo za svoje državljane na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvene storitve lahko koristijo na podlagi evropske kartice zdravstvenih storitev, kot je to veljajo tudi doslej, so za STA pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.