Škodo si je že ogledal ocenjevalec Zavoda za gozdove, ki je v dveh primerih potrdil napad volka, prisotnos šakala pa bodo potrjevali z gensko analizo, ki traja 14 dni.

Kot je novinarjem povedal predsednik Pašne skupnosti Starijski vrh Matej Lednik, so napadi volkov in šakalov na planini Starijski vrh so postali stalnica v zadnjih petih letih. Lani je bil problematičen šakal, leto pred tem volk, ki je obširneje moril že leta 2019.

Že tedaj, pa tudi lani in predlani je skupno število pokončanih in pogrešanih ovc doseglo okoli tretjino črede, ki so jo imeli na začetku sezone. Zadnji napad se je zgodil v sredo v vasi Sedlo, kjer je volk v bližini hiš ubil tri odrasle ovce in jagnje.

Čreda in število ovčjerejcev na planini se tudi zato stalno nižata. Leta 2019 so na planino gnali 244 ovc, letos 149. Še pred dvema letoma je bilo v pašni skupnosti 15 ovčjerejcev, letos jih je osem.

Na planini pasejo mesno drobnico na alpski način, torej brez zaščitnih ograj in psov, saj sta obe obliki varovanja za tisto območje neprimerni, kar so ob obisku pred leti po zagotovilu Lednika ugotavljali tudi strokovnjaki. Varovanje s psi je zaradi prehodnosti planine, ki jo prečijo dve kolesarski in planinska pot, nevarno za obiskovalce, še dodaja Lednik.

Volk je kot zaščitena vrsta pod pristojnostjo ministrstva za naravne vire, šakal pa je od leta 2014 lovna vrsta, v dvoletnem načrtu za Triglavsko lovsko-upravljavsko območje je predviden odvzem 14 osebkov. Lov nanj je odprt od 1. julija, do tedaj škodo, ki jo povzroči, vrača ministrstvo za kmetijstvo, nato pa lokalne lovske družine.

Rejci drobnice dobijo škodo povrnjeno le za najdene živalske kadavre. Veliko teh pa zaradi nedostopnega terena in mrhovinarjev ne najdejo, ali pa okostja nimajo več identifikacijske značke.

Po Lednikovih besedah so doslej čredo na planini pregledovali enkrat tedensko, po napadih so začeli tja hoditi na tri dni, da bi to počeli vsak dan, pa je zaradi časovne oddaljenosti in nedostopnosti nemogoče.

Rejci pričakujejo ukrepanje države, a že ob podobnem napadu na Bledu so s strokovne službe ministrstva za naravne vire sporočili, da ukrepov posega v populacijo, ki jih izvajajo v primeru rjavega medveda, za volka ne morejo izvajati. Volk je vrsta, ki živi v tropih in brani teritorij, zato prenamnožitev, kot so jo dokazali s strokovno ekspertizo pri rjavem medvedu, ni mogoča, so zapisali.

Za izredni odstrel volka mora zaprositi oškodovanec sam, možen pa je le če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če je izpolnjen razlog kot sta denimo preprečitev resne škode ali zagotavljanje koristi varstva živalske vrste.

Pred izdajo odločbe morajo na ministrstvu sicer pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove in pisno stališče Zavoda RS za varstvo narave, v postopku pa morajo biti udeleženi vsi, ki izkažejo pravni interes, denimo društva, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave.