Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da glede paketa ukrepov, ki ga je ministrstvo pred poletjem posredovalo v javno obravnavo, nato pa pripravilo nekaj popravkov, ostaja odprtih le še nekaj manjših tehničnih vprašanj. Zato jih bo vlada v petek potrjevala na dopisni seji.

Ukrepi so po njegovih besedah ciljno naravnani. "Z njimi naslavljamo pomembne razvojne izzive, ki jih je smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi, predvsem zato, da bi povečali produktivnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter odpravili nekatere pomanjkljivosti obstoječega davčnega sistema," je dejal.

V tem smislu so v sveženj vključili ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so v Sloveniji zaposleni tuji državljani. V višini sedem odstotkov od bruto plače je bodo deležni pet let, če jim bo delodajalec ponudil plačo v višini vsaj dvakratnika povprečne plače.

"S tem želimo preko ugodnejše davčne obravnave zavezancev privabiti tuje znanje in izkušnje ter jih spodbuditi, da pri nas tudi ostanejo, hkrati pa v domovino spet privabiti tiste Slovence, ki so zaradi svojih različnih okoliščin prekinili rezidentske vezi s Slovenijo," je dejal minister.

Kot drugi pomemben razvojni ukrep je navedel davčne spodbude za nagrajevanje v startupih. Po predlogu se bo trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja zamaknil na kasnejši datum, na primer na trenutek odsvojitve pridobljenega deleža ali prenehanja delovnega razmerja, je pojasnil.

Še en razvojni ukrep pa so po njegovih besedah spremembe pri nagrajevanju z delnicami na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje. Ukrep predvideva, da bo davke in prispevke za izplačilo teh nagrad plačal delojemalec in ne delodajalec, pri čemer bosta omogočena odlog ali obročno plačilo.

S predlaganimi davčnimi spremembami se posega tudi v določbe zakona o dohodnini glede obdavčitve samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.

Boštjančič je poudaril, da je bil sistem normirancev vzpostavljen z namenom, da se tisti, ki se odločijo za samostojno podjetniško pot, v začetnem obdobju ne ukvarjajo še z administrativnimi obveznostmi. "V zadnjih letih pa je ta sistem postal predvsem sredstvo davčne optimizacije," je dejal, a hkrati dodal, da se s predlaganim ukrepom nikakor ne onemogoča podjetništva.

Med ukrepi je še več manjših sprememb, med drugim ponovna izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD plačila) iz obdavčitve, možnost prenašanja davčnih izgub ter postopno zvišanje trenutno ničelne bonitete na električne avtomobile. Za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače je predvideno zvišanje obdavčitve, za pivo in žgane pijače pa zvišanje trošarin.

Na ministrstvu za finance so prve obrise načrtovanih sprememb predstavili javnosti že februarja, uvrščene so bile tudi že na sejo Ekonomsko-socialnega sveta, je Boštjančič zavrnil morebitne kritike predstavljenih ukrepov. Povedal je, še da na finančnem ministrstvu razmišljajo o dodatnih spremembah davčnega sistema, ki bodo šle predvsem v smeri obdavčitve premoženja in dodatne razbremenitve dela. Javnost bi lahko z njimi seznanili do konca tega leta.