Jutri bo na odboru za zdravstvo potekala nujna seja o pripravljenosti Slovenije na novi koronavirus covid-19, ki je bil s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) uradno razglašen za globalno grožnjo za javno zdravje. Do sedaj je terjal že več kot 1600 življenj, največ na Kitajskem. V Sloveniji so do sedaj obravnavali dva suma okužbe in ju tudi ovrgli.

Medtem ko na ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zatrjujejo, da dogajanje spremljajo in so nanj pripravljeni, pa na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana opozarjajo, da bi se v primeru množičnega izbruha zapletlo in vseh bolnikov ne bi mogli oskrbeti na infekcijski kliniki.

Je domača karantena dovolj učinkovita rešitev?

Če se v Sloveniji pojavi sum na koronavirus, pacient pa ne kaže bolezenskih znakov, opravijo brise in ga napotijo v domačo karanteno. V primeru suma na koronavirus, pri čemer pacient kaže hujše bolezenske znake, pa je napoten na infekcijsko kliniko v Ljubljano, kjer pa imajo sicer na voljo samo dvajset 'mest' za morebitne okužene s koronavirusom.

"Kakšnih posebnih karanten in ukrepov ni, razen tega, da naj bodo doma v samokaranteni in če se slabo počutijo ne hodijo v bolnišnico, ampak pokličejo zdravnika … S tem so na široko odprta vrata za širjenje virusa," ob tem opozarja mikrobiolog dr. Gorazd Janez Pretnar. "Ljudje nimajo medicinskega znanja in redkokdo živi sam. Če imamo domače karantene, moramo poskrbeti tudi za zdravje otrok, starih staršev … Oboleli morajo tudi jesti, pri tem prihajajo v stik z drugimi ljudmi in okužba se lahko širi naprej. Potrebna so jasna navodila in ukrepi," je dodal.

Virus se lahko prenaša tudi po zraku. "V telesu imamo precej tekočine, veliko je izgubljamo z izhlapevanjem iz pljuč. Virusi so tako majhni, da lahko brez težav z eno majhno aerosolno kapljico iz dihanja preidejo v ozračje. Ko zakašljamo, bo nekaj kapljic lebdelo, nekaj pa bo težjih in bodo popadale v okolico."

Mikrobiolog dr. Gorazd Janez Pretnar

Tudi do 24 dni smo lahko kužni, a brez simptomov

"V prostoru, kjer narediš karanteno, mora biti zagotovljeno, da ne gre nihče notri in nihče ven, razen pooblaščenih oseb. Benečani so imeli otok, kamor so prišleke nastanili in jih imeli 40 dni v izolaciji. Od tod ime karantena – iz besede quaranta, ki pomeni štirideset (dni)," pojasnjuje mikrobiolog. Kot dodaja, ni prepričan, da je 14 dni karantene zadosti v primeru suma okužbe s covid-19. "Trenutno ne zasledim, da bi z gotovostjo nekdo povedal, koliko časa je potrebno imeti nekoga v izolaciji."

Raziskovalci na Kitajskem so nedavno ugotovili, da se inkubacijska doba koronavirusa giblje do 24 dni, kar je 10 dni dlje, kot so sprva mislili. Inkubacijska doba je obdobje, v katerem se simptomi okužbe še ne pokažejo in oseba ne ve, da je okužena, lahko pa z virusom okuži druge. Trenutno tudi še ni jasno, ali obstaja ta možnost, da nekateri okuženi sploh ne zbolijo in so samo prenašalci.

"Slovenija nima kapacitet za karanteno v primeru epidemije"

V državnem načrtu zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni je zapisano, da osamitev lahko poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali pa v za ta namen posebej določenem prostoru. Kljub temu pa v državi po besedah predstojnice klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjane Lejko Zupanc nimamo primerne infrastrukture za izolacijo bolnikov s hudo nalezljivo boleznijo.

Po Pretnarjevem mnenju bi lahko izvedli državno karanteno z medicinskimi pregledi v vojašnicah, vojsko pa poslali "na dopust". Kje bi Slovenija lahko vzpostavila karanteno v primeru izbruha okužbe, smo vprašali na ministrstvo za zdravje, na njihov odgovor pa še čakamo.

V Sloveniji razglasi epidemijo nalezljive bolezni minister, pristojen za zdravje, pandemijo pa Svetovna zdravstvena organizacija. (Na fotografiji: minister za zdravje Aleš Šabeder, foto: Tamino Petelinšek/STA)

Na zasedanju zdravstvenih ministrov EU brez konkretnih ukrepov

Minuli četrtek je v Bruslju sicer potekalo izredno zasedenje zdravstvenih ministrov EU, ki se ga je udeležil tudi slovenski minister Aleš Šabeder. Medtem ko število primerov okužb s covid-19 po svetu narašča, pa ministri niso sprejeli nobenih konkretnih ukrepov, kot je denimo omejitev vstopa potnikov, ki so bili pred kratkim na Kitajskem, kar je predlagal nemški zdravstveni minister. Med drugim so se zavzeli za boljše enotne preventivne ukrepe na vstopnih točkah, kot so letališča.

Pretnar je v pogovoru spomnil na slovensko 'šibko točko' Luko Koper, ki je pri nas vstopna točka schengenske meje. "Tam je svet v malem, ljudje se srečujejo od vsepovsod. Luka Koper bi morala sama po sebi imeti nekaj kontejnerjev, preurejenih v karantenski azil, kamor lahko zdravniki pridejo in nudijo prvo pomoč, povezano z obolenji, ne samo koronavirusom, tudi drugimi, še hujšimi," meni mikrobiolog.

"V takih primerih, kot sta gripa letos in ta pandemija, se politika srečuje z dvema poloma: koliko je pripravljena tvegati svojo pozicijo in položaj za varovanje zdravja ljudi in koliko bo pogledala skozi prste kapitalu, ki ob vsakem takem dogodku beleži škodo. Če ni ukrepov, je škoda večja na zdravju ljudi in manjša na kapitalu, če so ukrepi, pa je obratno …" ocenjuje Pretnar.

(foto: Luka Koper)

Kakšne ukrepe je sprejela Luka Koper za omejitev koronavirusa?

Pristanišča in ladjarji po vsem svetu so začeli sprejemati ukrepe, s katerimi bi omejili vpliv izbruha koronavirusa covid-19. Kako je pri nas? "Luka Koper ima pripravljen protokol ravnanja v primeru suma na nalezljivo bolezen, ki predvideva tudi algoritem za koronavirus," so nam pojasnili v koprskem pristanišču. Informacije o zdravstvenem stanju posadke in potnikov na ladjah, ki prihajajo v Luko Koper, spremljata Uprava RS za pomorstvo (URSP) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) oziroma epidemiolog dr. Boris Kopilović, ki se odločata o privezu ladje v pristanišču.

"V primeru koronavirusa sledimo algoritmu NIJZ. Luka Koper poskrbi za privez ladje, zavaruje dostop na ladjo, vodi seznam ljudi, ki sodelujejo v postopku in skrbi za ustrezen odvoz odpadkov. Pri izvajanju teh aktivnosti zaposleni Luke Koper niso v stiku z ladijsko posadko. Ostali postopki, ki sledijo privezu ladje, so v pristojnosti zdravstvenega osebja," pojasnjujejo v Luki Koper. Zdravstveno stanje potnikov bodo spremljali tudi spomladi, ko se bo začela v Kopru sezona potniških ladij in prihodov turistov s celega sveta. V primeru, da bi na potniški ladji zaznali okužbo s covid-19, bodo sledili obstoječemu postopku, so dodali.

"Zakaj Slovenija ne izvaja hitrih testov že v Kopru, kjer imamo Luko Koper?"

Testi za novi koronavirus covid-19 se v Sloveniji lahko izvajajo na Inštitutu za mikrobiologijo v Ljubljani in trajajo dve do tri ure. Pretnar se ob tem sprašuje, zakaj teh hitrih testov ne omogočijo že v Kopru, kjer se nahaja Luka Koper.

Kako pravzaprav poteka testiranje? "Kitajska je razdelila med raziskovalce kompletni genom RNA virusa. Pri tem testu se naredi bris žrela in se RNA prevede v DNA. Z različnimi mikroorodji se ta RNA na PCR-ju večkrat pomnoži, da ga imamo dovolj, da lahko opravljamo test. Dobljeno se primerja z genomom koronavirusa. Če je ena določena sekvenca enaka, potem je test potrjen," odgovarja mikrobiolog. Pri tem se poraja vprašanje, koliko materiala za testiranje imamo na voljo pri nas. "In, ali ga bomo uporabili samo za potrjevanje tega, kar so zdravniki že predvideli, ali tudi v preventivne namene, na primer testirali kakšnega prišleka, ki še ne kaže znakov?" se sprašuje.

Falcon (foto: slovenskavojska.si)

Bi morali poslati falcona po slovenske državljane na križarki?

Med potniki na križarki Diamond Princess, ki je zaradi izbruha koronavirusa zasidrana pred japonsko obalo, narašča število okužb. Na krovu je tudi šest Slovencev, ki po zadnjih podatkih niso okuženi. Nekatere države so napovedale, da bodo evakuirale svoje državljane z ladje – to so že storile ZDA.

Slovenija še ni napovedala, da bi svoje državljane 'rešila' s križarke. "Nisem še zasledil, kaj bo z ljudmi na tej ladji. Dvomim, da bodo dali koga v karanteno. Če bi država poslala falcona po njih in se dogovorila za umik svojih državljanov … Zdaj bo pa to prepuščeno posamezni državi oziroma pravilom držav, skozi letališča katerih bodo šli ti potniki," komentira mikrobiolog in se sprašuje, kako bo za njihovo varnost poskrbljeno ob njihovi vrnitvi v domovino.

Na ministrstvu za zdravje so nam v zvezi z usodo slovenskih potnikov ponudili precej skop odgovor: "Natančen protokol ravnanja glede slovenskih potnikov na ladji bo odvisen od epidomoloških vhodnih podatkov slovenskih državljanov. Spoštovali bomo dostojanstvo in integriteto potnikov ter ravnali na način, da bo zagotovljena tudi najvišja stopnja varovanja zdravja prebivalcev Slovenije." Na naše vprašanje, ali Slovenija razmišlja o njihovi evakuaciji s falconom, sicer niso odgovorili.

Možno je, da se okužba na ladji širi prek klimatske naprave

Za potnike na 'okuženi' ladji Diamond Princess veljajo stroga pravila, a očitno je, da se okužba med njimi širi. Glede na to, da so v kabinah brez oken, bi se virus lahko širil preko klimatske naprave, morda pa preko osebja ali hrane – tega nihče ne ve.

"Če prihaja do razvlažitve in dobrega filtriranja zraka, je verjetnost okužbe prek klimatske naprave majhna. Če je slab prezračevalni sistem in gre skozi več sob, kjer so okuženi ljudje, ni možno izključiti teh okužb," je še dodal mikrobiolog.