Kot je dejal na današnji novinarski konferenci, je cilj predvidene reorganizacije lokalne samouprave, po kateri bi namesto današnjih 212 imeli le še 120 občin, močnejša in učinkovitejša lokalna samouprava. Reforma je nujna, logična in racionalna, ocenjuje minister, ki je prepričan tudi, da ima javno podporo.

Virant pojasnjuje, da je v sredo za projekt dobil zeleno luč predsednikov koalicijskih strank, a je to le prvi korak. Zdaj načrtuje pogovore z vodji poslanskih skupin, če bo treba, bo obiskal tudi posamezne poslanske skupine. Za izvedbo projekta bo namreč treba zagotoviti 46 poslanskih glasov, pri čemer je opozicija že jasno izrazila nasprotovanje.

Računa na glasove

Minister zagotovo računa na glasove sedmih poslancev DL. Zanesljiva je po njegovih besedah tudi podpora v PS, saj je za projekt odločena tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Predvideva pa, da bo verjetno treba nekoliko več prepričevanja v DeSUS in SD. Kot pravi, se lahko pri posameznih poslancih pokaže, da imajo lokalne interese.

Z močno politično podporo so po njegovem prepričanju projekt sposobni speljati do lokalnih volitev jeseni naslednje leto. Če bo odločitev v koaliciji, da potrebujejo več časa, pa se bo projekt raztegnil na nekoliko daljše obdobje, kar pa po njegovem mnenju ne bi bilo preveč pametno.

Občine z manj kot 5000 prebivalci bi se mogle združevati

Po novem bi bil absolutni kriterij za delovanje občin 5000 prebivalcev; občine z manj prebivalci pa bi se morale med seboj združevati. Združevanje bi opravili čim bolj v skladu z voljo lokalnega prebivalstva, eden od principov pa bi zagotovo bil, da bi povezali tiste občine, ki so že bile enotne pred drobitvijo, je pojasnil Virant.

V proceduri so po njegovih besedah tudi spremembe zakona o financiranju občin oz. formule izračuna primerne porabe, ki je "sedaj izrazito naklonjena malim občinam" in "dobesedno spodbuja k drobljenju občin". Nimajo pa po Virantovih besedah v načrtu nižanja povprečnine; če bo tak predlog ministrstva za finance, pa se bo o tem z občinskimi združenji pogajal finančni minister.

Virant je ob tem še pojasnil, da je predviden nekoliko nižji odstotek dohodnine, ki gre občinam, mišljen izključno v kombinaciji z zakonom o davku na nepremičnine. "Le če bi se izkazalo, da bodo občine več dobile iz davka na nepremičnine, bi lahko nekoliko manj dobile iz dohodnine. V seštevku pa bi bil obseg sredstev za primerno porabo še vedno enak," je dejal.

Občine so se ustanavljale arbitrarno

Sicer pa je bilo, kot je spomnil, tudi prvotno mišljeno, da nobena občina ne bi imela manj kot 5000 prebivalcev in so bile tudi vse naloge in pristojnosti določene za večje, močnejše občine. A je potem politika v celoti povozila stroko, nastajale so občine z manj kot 5000 prebivalci, kriteriji se niso upoštevali, občine so se ustanavljale arbitrarno, ogromno je bilo "političnega kupčkanja, preigravanja".

Med prednostmi, ki bi jih pridobili z večjimi in močnejšimi občinami, je minister omenil boljše komunalne in druge storitve za prebivalce občin. Učinkoviteje bi se po njegovih besedah lahko porabljal razvojni denar, ki je danes razpršen na 211 ali celo 212 občin. Če bi jih bilo manj, pa bi bil bolj skoncentriran in bi se lahko porabljal za večje in pomembnejše projekte.

Poleg tega bi prihranili pri "režiji" - sredstvih za župane, podžupane, občinske svetnike. Kot je navedel, male občine za to namenijo kar 25 odstotkov denarja, pri velikih občinah pa je ta delež nižji. Sicer pa po njegovih besedah male občine niso sposobne izvajati vseh nalog, ki bi jih lokalna samouprava morala, težji je tudi dogovor o skupnih projektih. Kot enega takih primerov je izpostavil pomurski vodovod, "kjer je veliko evropskega denarja padlo v vodo, ker se občine niso mogle dogovoriti o nekaterih vprašanjih, ki bi morala biti rešena".

Virant iz nekaterih sredin pričakuje velik odpor: tako med župani, ki bodo ostali brez funkcije, kot v političnih strankah, ki imajo "svoje kalkulacije" v teh manjših občinah. Pri tem poudarja, da bo tistih 15 odstotkov prebivalcev, ki danes živijo v občinah z manj kot 5000 prebivalci, dobilo boljšo, močnejšo in učinkovitejšo lokalno samoupravo. Župani manjših občin pa lahko po njegovih besedah kandidirajo tudi v večji občini.

Referendumi v zvezi z občinami niso zavezujoči

Pritrjuje, da ni nobenega dvoma, da bodo referendumi morali biti izvedeni, ker tako zahteva ustava. Kot najprimerneje ocenjujejo, da bi se izvedli na območju celotne predvidene nove občine. Istočasno pa bi lahko izvedli tudi posvetovalni referendum na nivoju celotne države. Je pa Virant spomnil, da referendumi v zvezi z občinami niso zavezujoči.

O konkretnih predlogih, kako bi združevali občine, je po Virantovih besedah še prezgodaj govoriti. Za ta proces se bo treba povezati tako z župani kot občinskimi sveti in dobiti njihovo stališče. Virant dodaja, da pričakujejo, da bodo konstruktivni, da bi torej država pripravila koncept, ljudje pa bi se sami odločili, kako se bodo občine združevale.