Poleg tega je po besedah ministrice 17 mladoletnikov vključenih v osnovne šole za odrasle, eden pa še čaka na vpis. Na ministrstvu pa še ne morejo napovedati, koliko bo med begunci, ki bodo premeščeni iz Italije in Grčije, otrok, saj struktura teh skupin beguncev še ni znana, je dejala ministrica.

Na ministrstvu so sicer danes predstavili svoje aktivnosti pri vključevanju priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja. Kot je na novinarski konferenci pojasnila ministrica, šolam priporočajo dvostopenjski model, v katerem so predstavljene različne dejavnost, ki jih šole lahko ponudijo otrokom priseljencev in njihovim staršem v času vključevanje v novo jezikovno in kulturno okolje.

Vključevanje je tako razdeljeno na dve obdobji, t. i. uvajalnico in nadaljevalnico. Prva se za begunske otroke organizira pred vključitvijo v redni pouk in poteka strnjeno v trajanju 20 ur. Nato pa se begunski otroci po besedah ministrice neposredno vključijo v šolski prostor, pri čemer jim pripada dodatna strokovna pomoč pri učenju slovenščine.

Tudi na Osnovni šoli Koper

Tak model med drugim izvajajo na Osnovni šoli Koper, za katero je značilno večjezično multikulturno okolje. Tako imajo trenutno na šoli 43 otrok, ki imajo poseben status, je pojasnil ravnatelj Anton Baloh. Poudaril je, da gre za zelo enostaven, a pomemben model, ki so ga učitelji sprejeli in spoznali, da gre za nekaj naravnega in potrebnega.

Na ljubljanski Osnovni šoli Livada pa imajo kar 90 odstotkov učencev, ki niso iz slovenskih družin, sedem jih je prišlo v zadnjem begunskem valu. Po besedah ravnatelja Gorana Popovića so med njimi našteli 28 različnih državljanstev. Model njihovega vključevanja so na tej šoli nadgradili še s t i. pripravljalnico, v okviru katere vsak dan prvo šolsko uro začnejo z dodatnim učenjem slovenskega jezika.

Krizni centri niso ustrezna namestitev

Na današnji novinarski konferenci so se dotaknili tudi vprašanja namestitve mladoletnikov brez spremstva. Kot je pojasnila Stanka Lunder Verlič iz kabineta ministrice, je v kriznih centrih nameščenih devet mladoletnikov brez spremstva, od tega so štirje vpisani v šole, pet pa jih na vpis še čaka.

Sodelujoči na novinarski konferenci so se strinjali, da krizni centri niso ustrezna namestitev za te mladoletnike, po besedah ravnatelja Baloha bi morali razmisliti o bivanjskih skupnostih. Pogovori o namestitvi teh otrok sicer po besedah ministrice ves čas potekajo, a dokončne odločitve še ni. Priporočajo pa namestitve v bližini šol, kamor se lahko ti otroci vključijo, je dodala.