Strankarska kolegica Meire Hot in piranska občinska svetnica, Mojca Švonja, se strinja, da so trenutne spremembe prehajanja slovensko-hrvaške meje tako za lokalno prebivalstvo kot dnevne migrante življenjskega pomena, z obnovo mejnega prehoda Sečovlje pa so se pokazale dolgoletne težave, ki jih doživljajo vsi, ki prebivajo ob meji.

"Kolone na mejah so v poletnih mesecih in ob vikendih vsakoletna stalnica za domačine, ki živijo tostran meje, kaj šele za tiste na drugi strani, ki morajo zaradi takšnih in drugačnih obveznosti, kot je prihod v šolo, vrtec in na delo, večkrat dnevno stati v dolgih kolonah turistov in izletnikov. Le ti se sedaj, ko je mejni prehod zaprt, soočajo z nepotrebnim čakanjem na meji celo večkrat dnevno," meni občinska svetnica iz vrst Socialnih demokratov (SD).

Na občinskih sejah o tej problematiki (še) ni bilo govora

Švonja je kritična do Občine Piran in župana, od katerih do zdaj ni zasledila "nobene reakcije ali vsaj namere, da prisluhneta potrebam družin in posameznikov ter tako skupaj pozoveta resorna ministrstva k ukrepanju. Zadrege so postale res očitne in se ne dajo več pomesti pod preprogo".

Zato bo kot svetnica svetniške skupine SD na to opomnila župana Đenia Zadkovića in občinske službe na prvi naslednji občinski seji. "Ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ bi morala Slovenija na vseh maloobmejnih prehodih urediti hitri prehod za dnevne migrante. Ni še dolgo tega, ko smo prebivalci obmejnih občin imeli t. i. prepustnice, ki so nam omogočale lažje in hitrejše prehajanje meje. To in dodaten koridor za dnevne migrante, bi bila celostna rešitev na vseh točkah prehajanja meje s Hrvaško," je prepričana.

Mojca Švonja (levo), Kristijan Cerovac (desno)

Poslansko pobudo Hotove je označila kot alarm, "da se ne smemo obračati stran od težav ljudi, ki jim prehajanje meje z odhodom na delo pomeni vsakodnevno preživetje, otrokom pa se omogoči pravočasen prihod v šolo in vrtec ter obiskovanje vseh športnih in drugih dejavnosti. Nenazadnje meja ne sme predstavljati ovire za nemoteno opravljanje dnevnih obveznosti, ampak priložnost da stopimo skupaj in najdemo rešitev". "Svetniki smo glasniki ljudi in v stranki SD se na tej točki ne bomo ustavili," je še dodala Švonja.

Kristijan Cerovac, občinski svetnik iz Gibanja za občino Piran (GZOP), pravi, da se o stanju na mejnih prehodih doslej ni govorilo še na nobeni občinski seji. Sam sicer predlog Hotove podpira, zdi pa se mu dobra tudi ideja, da bi se mejni prehod Sečovlje prekategoriziralo v maloobmejnega, ki je "v zraku" že nekaj časa. "Tako bi bil namenjen za kratke dnevne migracije," pravi Cerovac in dodaja:

"Morda bi bilo potrebno resnično uvesti kakšno ekološko takso, glede na to, da na obmejnem območju trpimo vso to pločevino. Predvsem je potrebo narediti prometno ureditev in na to temo se v piranski občini že dolgo let ni zgodilo nič."

Kaj namerava Občina Piran?

Na piranski občini priznavajo, da so s problematiko seznanjeni, a kot so zapisali, pozdravljajo odločitev ministrstva za notranje zadeve, da temeljito prenovi prostore za delavce na mejnem prehodu Sečovlje: "Prostori so bili namreč dotrajani, neugledni in v smislu delovnih pogojev nevzdržni. Mejni prehodi predstavljajo hkrati prvi vtis, s katerim se ob vstopu v državo srečajo tujci." Prav tako pozdravljajo odločitev, da bo država izvedla dela "v zelo kratkem času in izven turistične sezone".

Kot dodajajo, pobudo piranske poslanke Meire Hot podpirajo "v smislu lajšanja ukrepov za lažji prehod dnevnih migrantov na mejah", kaj bodo glede nje ukrenili, pa niso napisali.

Meira Hot (desno), Đenio Zadković (levo)

Ustanavljala naj bi se tudi civilna iniciativa

Glede nevzdržnih razmer v Dragonji po zaprtju mejnega prehoda Sečovlje naj bi se ustanavljala tudi civilna iniciativa. S tem na Občini Piran uradno niso seznanjeni, so pa mnenja, da bodo obnovitvena dela v Sečovljah zaključena, še preden bo civilna iniciativa dejansko zaživela. "Dela bodo namreč potekala tri tedne oziroma do 31. maja," so spomnili.

Z ustanavljanjem civilne iniciative niso seznanjeni niti v GZOP, Švonja pa je to potezo označila kot "klic na pomoč, do katerega ne bi smelo priti, če bi lokalna skupnost prisluhnila problemom ljudi in jim v okviru pristojnosti tudi pomagala, namesto da čaka na pobude in predloge s terena". "Nenazadnje tudi nekateri zaposleni na Občini Piran živijo na hrvaški strani in se vsakodnevno vozijo na delo v Piran. Vsi smo soodvisni eden od drugega, pa če nam je to všeč ali ne," je še zaključila.