Simbikangwa se je na sodišču pojavil v vozičku, saj je po prometni nesreči ostal paraplegik. 54-letnika so aretirali leta 2008 na francoskem otoku Mayotte v Indijskem oceanu, kjer se je skrival tri leta.

Kot vojaški poveljnik naj bi Simbikangwa spodbujal, organiziral in pomagal v pobojih v genocidu, še posebej z dobavo orožja, navodili in vlivanjem poguma hutujskim tolpam. Te so pobijale etnične Tutsije - moške, ženske in otroke, pa tudi zmerne Hutujce. Sojenje poteka na podlagi zakonodaje iz let 1996 in 2010, ki francoskim sodiščem omogoča sojenje v primerih genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v Ruandi in drugih državah.

Gre za zelo pomemben proces za Francijo, ki je po mnenju kritikov zatajila tako pri potrebnem posredovanju v času genocida kot tudi kasneje, ko je bilo potrebno žrtvam zagotoviti pomoč in preganjati odgovorne. Pariz je doslej zavračal zahteve Kigalija po izročitvi več deset osumljenih za genocid, ki so se zatekli v Francijo, prav tako pa ni sam aktivno preganjal odgovornih, kar opazovalci utemeljujejo z dejstvom, da je bila država povezana s hutujsko vlado, ki je bila na oblasti ob začetku pobojev.

Ruanda obtožuje Francijo usposabljanja hutujskih milic, kar Pariz sicer zanika. Kigali je odnose s Parizom v letih od 2006 do 2009 prekinil, ponovno pa so jih vzpostavili pod prejšnjim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, ki je priznal, da je Francija v zvezi z genocidom naredila "resne napake".