V ČEM KOPRČANI ODSTOPAJO OD SLOVENSKEGA POVPREČJA: Med drugim tudi glede dolžine bolniške odsotnosti

Koper

Prebivalci Mestne občine Koper se v povprečju slabše kot ostali odzivajo na vabila za sodelovanje v preventivnih presejalnih programih Svit, Dora in Zora, kaže zadnji prikaz NIJZ Zdravje v občini 2023. Ob tem podatki kažejo, da je bolniška odsotnost trajala več od državnega povprečja, število samomorov pa je v primerjavi z ostalimi občinami nižje.

Letos objavljeni podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), zbrani v prikazu Zdravje v občini za koprsko občino kažejo, da je bila odzivnost v presejalnem programu Svit za raka debelega črevesa in danke, 58,1-odstotna. Na ravni države je bila sicer 63,4-odstotna.

Presejanost v programu Zora za odkrivanje raka materničnega vratu je bila 70,9-odstotna, v Sloveniji pa 71,7-odstotna, podatki za presejalni program odkrivanja raka dojk Dora pa kažejo 76,5-odstotno presejanost, medtem ko slovensko povprečje znaša 78 odstotkov.

Izstopa tudi dolžina bolniške odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev. Ta je trajala povprečno 21,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa je to povprečje 19,4 dni.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,7 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju, kar velja tudi za telesni fitnes otrok. Povprečju na državni ravni sta bila blizu tudi delež uporabnikov pomoči na domu in stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi.

Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil v koprski občini nižji od slovenskega povprečja, enako velja tudi za sladkorno bolezen in za stopnjo umrljivosti zaradi samomora. Ta je znašala 13 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Podpovprečna je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka pri starejših prebivalcih občine, ki je bila v Kopru 6 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.


Kam po pomoč?

Posameznik, ki čuti hudo duševno stisko ali ima samomorilne misli, lahko strokovno pomoč poišče v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrne na svojega osebnega zdravnika ali pa na eno od spodnjih služb oziroma skupin.

Pomoč v stiski:

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč),

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 h/dan),

116 111 – TOM - telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro),

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj),

031 233 211 – Ženska svetovalnica - krizni center (24 h/dan),

Živ? Živ! – zivziv.si.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija