Vlada je prejšnji teden sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Portorož. Razvoj letališča v okviru sedaj veljavnih prostorskih aktov namreč ni več mogoč, meni direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc, ki pričakuje, da se bodo pospešile aktivnosti, ki bodo letališču omogočile nadaljnji razvoj.
V Aerodromu pričakujejo pospešitev aktivnosti za razvoj letališča
Piran
Letališče Portorož je eno od treh javnih letališč za mednarodni zračni promet v Sloveniji. Zaradi svoje lege lahko pomembno vpliva na razvoj gospodarstva, zlasti razvoj turizma primorske regije in posredno cele države. Hkrati pa razvoj in širitev letališča v okviru zdaj veljavnih prostorskih aktov ni mogoč ter ni dolgoročno usklajen, ugotavljajo na vladi.
DPN podlaga za ureditev manevrskih površin
DPN bo pri tem služil kot podlaga za ureditev manevrskih površin kot tudi za obnovo in dograditev infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov letališča ter objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega prometa. Hkrati bo ta prostorski akt podlaga za obnovo objektov, ki so potrebni za vzdrževanje in hrambo letal ter objektov, ki so namenjeni drugim spremljajočim dejavnostim. Prav tako bo načrt omogočil razvoj letališke in cestne infrastrukture na območju letališča, so poudarili.
Delovno skupino za pripravo DPN za letališče Portorož sicer sestavljata člana z ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za infrastrukturo.
Z razvojem zagotovljeno delovanje mednarodnega letališča
Kot je za STA ocenil prvi mož aerodroma Krajnc, bo z načrtovanim razvojem poleg tega zagotovljeno delovanje mednarodnega letališča. To pa bo omogočilo večji pretok potnikov in blaga, prostorske in infrastrukturne zmogljivosti za povečano rast potniškega in tovornega prometa, razvoj letaliških dejavnosti, vezanih na servisiranje in vzdrževanje malih in srednjih letal, razvoj turizma ob obali in gospodarskih dejavnosti neposredno ob in na območju letališča.
Robert Krajnc
DPN bo omogočil tudi gospodarsko rast samega letališča, pogoje za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter skrb za varovanje okolja. Zagotovljena bo tudi večja stopnja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa, učinkovitejše pa bo tudi vodenje zračnega prometa in upravljanje z letališčem.
Stezo je potrebno podaljšati za 200 metrov
Med najpomembnejšimi načrti, vezani na DPN, je podaljšanje vzletno-pristajalne steze iz sedanjih 1200 na 1400 metrov. "Podaljšanje steze je za najbolj razvito turistično destinacijo v Sloveniji trenutno glavna razvojna prioriteta, saj obstoječa steza ne omogoča pristajanja letal takih velikosti, da bi bilo to zanimivo za turistične operaterje," opozarja Krajnc.
Boljši denarni tok in stabilno poslovanje pa bi po njegovem družbi omogočila tudi postavitev hangarjev za hrambo letal, saj v tem segmentu trenutno na trgu ni ponudbe. Investicija v izgradnjo hangarjev bi pomenila odlično možnost za pridobitev gostov z višjo kupno močjo, ki bi svoja letala hranili na portoroškem letališču.
Aerodrom strateškega pomena za državo
Kot spominja Krajnc, je DZ leta 2010 sprejel resolucijo o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva, po katerem Aerodrom Portorož predstavlja prometno infrastrukturo strateškega pomena za državo, "zato pričakujemo, da se bodo aktivnosti za dosego zastavljenih ciljev pospešile in portoroškemu letališču omogočile prepotreben nadaljnji razvoj".