Propadanje kulturnega spomenika državnega pomena je posledica dolgotrajnega nevzdrževanja, lastnik pa je po zakonu dolžan izvajati redna vzdrževalna dela, je po poročanju Primorskih novic med drugim ugotovila inšpektorica za kulturo in medije. V inšpekciji bodo morebitne ukrepe sicer uvedli šele, ko bodo zbrali vse podatke in dobili izjavo odgovornih na UP, še navaja časnik.

Lastništvo servitskega samostana so oktobra 2011 prenesli z države na univerzo. Pri tem je tedanji visokošolski minister Igor Lukšič poudaril, da mora na podlagi odloka o ustanovitvi UP ustanovitelj univerze, Republika Slovenija, zagotoviti materialne pogoje za delo univerze skladno z zakonom. S tem namenom je bila tudi sprejeta odločitev ministrstva o prenosu lastništva.

Univerza za upravljanje in vzdrževanje ni dobila denarja

Kot zdaj ugotavlja prorektor za ekonomiko in finance Rok Strašek, izmed mnogih podobnih zgodb z nepremičninami in drugimi projekti, ki so jih prevzeli od prejšnjega vodstva univerze, na žalost prav noben ni imel resno zaprte finančne konstrukcije.

Za objekt servitskega samostana, ki je že takrat propadal, Strašek ugotavlja, da je sicer bila določena vizija razvoja, a se nihče v tistem trenutku ni ukvarjal in obremenjeval s tem, od kod sredstva.

Leta 2010 je tako prišlo zgolj do formalnega prepisa objekta na univerzo, ki pa ni dobila niti evra za njegovo vzdrževanje in upravljanje.

Če Straška z zdajšnje perspektive nekoliko preseneča, kako lahkotno so odgovorni na univerzi to prevzeli, pa po drugi strani meni, da je bila to s strani ministrstva mogoče celo modra poteza, saj tudi sami niso imeli potrebnih sredstev za omenjeno naložbo.

Za investicijo v samostanski objekt, ocenjeno na osem milijon evrov, so sicer imeli več pogovorov in so iskali možnosti javno-zasebnega partnerstva, ki pa so trčile na omejitve glede pogojev in dejavnosti, ki bi v objektu lahko potekale. Dejstvo pa je, da dandanes ni investitorja, ki bi bil ob vseh robnih pogojih pripravljen vložiti osem milijonov v stavbo, dodaja Strašek.

Tudi v primeru uspeha na evropskem razpisu bi univerza kot lastnica morala zagotoviti 15 odstotkov lastnih sredstev oz. 1,2 milijona evrov, ki jih trenutno nima. Kot ocenjuje prorektor, bi prav zato morda veljalo razmisliti o tem, da bi se sestali z ministrstvom za kulturo in ministrstvom za izobraževanje ter našli rešitev, bodisi v določenem modelu javno-zasebnega partnerstva ali skupni prijavi na evropske razpise.