Piranski Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP v okviru svojih aktivnosti znotraj projekta Expo.Aus, ki ga vodi Dubrovnik in združuje nekatera že nominirana Unesco mesta, nadaljuje s strokovno pobudo za nominacijo piranske kulturne krajine in še zlasti Sečoveljskih solin za Unesco spomenik svetovne dediščine. Za ta namen bodo vsak četrtek do državnozborskih volitev pripravljali srečanja za razprave o možnostih, ki jih takšna nominacija nudi. Prvo je bilo sinoči in čeprav ni bilo kaj dosti obiskano, so udeleženci dali kar nekaj pobud in argumentov za to, kako priti do nominacije in s čim predlog vsebinsko dopolniti. Predvsem pa so poudarjali, da se premalo zavedamo, kako sta naravna in kulturna dediščina tega okolja in njuno vzdrževanje priložnost za ekonomski razvoj.
Pobudnik četrtkovih srečanj prof. dr. Mitja Guštin z Inštituta za dediščino Sredozemlja, Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, je opisal dosedanja prizadevanja za nominacijo Piranskih solin. Pobuda z ustrezno izjavo občine Piran, ZVKDS, ZVND in Pomorskega muzeja je že dana na Ministrstvo za kulturo, v nadaljevanju pa se pripravljajo študije v podporo projekta, do katerega vodi cela vrsta administrativnih zahtev.
»Naš namen je, da bi čim širša javnost podprla vlogo za listo Unesca. Na četrtkovih srečanjih bomo organizirali celo vrsto tematskih predstavitev o tem, kako se tak predlog pripravi, do tega, kakšne so pozitivne stvari oziroma čast take nominacije,« je povedal Guštin in poudaril pomen sodelovanja lokalne skupnosti, pa tudi pomanjkanje vizije razvoja tega prostora. »Če ni vizije, ki jo pogrešamo, ne moremo naprej, vizija pa mora upoštevati dediščinske vrednote prostora. Sprožamo razmišljanja, ki morajo biti razmišljanja piranske skupnosti in v katerih se moramo zavedati, da imamo potencial za kmetijstvo, za turizem in za vzdrževanje dediščine. Kaj več nimamo. Če to vemo, moramo v to smer načrtovati prostorski razvoj.«
Temu je dodal, da se premalo zavedamo, kako je vzdrževanje kulturne in naravne dediščine zelo visoka ekonomska investicija in da je zdaj v času pred volitvami, še zlasti občinskimi, pomemben trenutek, da na predvolilnih zborih vprašamo kandidate, kaj mislijo o primernem ravnanju s prostorom, v katerem živimo, oziroma ali so pripravljeni sprejeti vizijo, ki bi nam omogočala kandidiranje za Unesco nominacijo.
V razpravi so se vsi strinjali, da bi nominacija pomenila priznanje za to, kar imamo na področju naravne in kulturne dediščine ter prispevala k spoznanju, da je vzdrževanje te dediščine tudi pomembna ekonomska investicij, od katere lahko živimo bolje.
O pomenu in priložnostih piranske Unesco kandidature je inštitut izdal zloženko z naslovom Ali želimo biti nova Unesco destinacija, mnenja na to temo pa zbirajo tudi na elektronskem naslovu piran.unesco@gmail.com.
Guštin občane in predstavnike institucij vabi na naslednje četrtkovo srečanje v prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja, ki bo 26. junija ob 18. uri na Bolniški 20 (poleg piranskega Minoritskega samostana). »Ni dovolj, da smo samo mi za to kandidaturo, doseči moramo, da so tudi drugi zanjo,« poudarja celo vlogo piranskih vikendašev, ki so na svoj način piranski ambasadorji po Sloveniji in svetu.