Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je uvedla popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju, tako imenovanih kadilnicah.

Novela je tudi dvignila starostno omejitev za nakup tobačnih izdelkov na 18 let. Od uveljavitve novele pa so embalaže tobačnih izdelkov opremljene z različnimi opozorili o škodljivosti kajenja ter s telefonsko številko za pomoč pri odvajanju od kajenja.

Delež kadilk se od leta 2008 povečuje

Ostrejša zakonodaja je takoj po uveljavitvi prinesla upad števila kadilcev. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) se je delež kadilcev med odraslimi pomembno znižal, a že po letu 2008 je začel spet naraščati, pojasnjuje Helena Koprivnikar z IVZ.

Podatki iz raziskav, ki jih redno opravljajo na IVZ, kažejo, da od leta 2008 dalje kajenje narašča med dekleti in med odraslimi ženskami, medtem ko se med fanti in moškimi delež kadilcev ne spreminja.

To po mnenju Helene Koprivnikar z IVZ opozarja na pomen uvedbe dodatnih dokazano učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka. Med temi je izpostavila višanje cen in zmanjševanje razlik v cenah med različnimi izdelki, popolno prepoved oglaševanja brez izjem, zmanjševanje privlačnosti tobačnih izdelkov, velika slikovna zdravstvena opozorila in zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnikom. Po njenem mnenju pa bi bilo treba tudi okrepiti in poenotiti aktivnosti za preprečevanje kajenja v šolskem in zdravstvenem okolju.

Uvedbi zakona so nasprotovali predvsem gostinci

Uvedbi tako stroge novele so sicer leta 2007 odkrito nasprotovali predvsem predstavniki gostincev, ki so opozarjali, da jim bo taka prepoved močno znižala promet in dohodke. Nekateri gostinci so zakonska določila o tem, kje se sme ali ne sme kaditi, skušali zaobiti na različne tudi zelo kreativne načine.

Zdravstveni inšpektorat je imel prve mesece po uveljavitvi novele precej dela. Kot so pojasnili za STA na inšpektoratu, so njihovi inšpektorji od uveljavitve zakona pa do konca junija letos opravili okoli 52.000 pregledov. Od tega jih je bilo lani nekaj manj kot 7800, leta 2011 pa približno 8700.

Največ prijav, ki jih prejmejo, se nanaša na kršitve, povezane s spoštovanjem prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Sledijo prijave nad ustreznostjo kadilnic in nad kršenjem zahteve, da se v kadilnici ne sme uživati hrane in pijače. Število prijav po letih se precej razlikuje. Prijav je zadnje čase manj, nekje med 100 in 150.

Definicija zaprtega prostora ni dovolj natančna

Glede tega, kako se gostinci lotijo urejanja prostorov za kadilce, Anja Palman-Škulj z inšpektorata pravi, da za inšpektorje težavo predstavlja predvsem težaven ugotovitveni postopek. Zakon namreč pri definiciji zaprtega prostora ni dovolj natančen.

"Predvsem v mrzlih mesecih gostinci za ograditev vrtov uporabljajo različne prepustne materiale, na primer blago, različne začasne konstrukcije z žaluzijami, roloji in drugo. Ker zakon pri definiciji zaprtega prostora ni dovolj natančen, morajo inšpektorji izvajati presoje o deležu zaprtega prostora za vsak primer posebej, pri tem se srečujejo s pogostimi zahtevami za sodno varstvo, v okviru le-tega pa z zelo različnimi pristopi sodnikov pri obravnavi primerov kršitev v zaprtih prostorih," pravi Palman-Škuljeva.