Danes ob 8.23 je bilo pri Ljubljanski cesti v Kopru opaženo onesnaženje kanala Badaševice. Gasilci JZ GB Koper so ugotovili, da gre za manjše razlitje in bodo spremljali razvoj onesnaženja. Na kraju dogodka je bila tudi policija in delavec Marjetice Koper, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje. O onesnaženju Badaševice in o njenem neprijetnem vonju je bilo sicer v preteklih mesecih veliko govora. Koprska občina je posredovala že večkrat, 20. septembra pa je po njihovem naročilu Nacionalni inštitut za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) odvzel vzorce vode in sedimenta ter opravil analize.
TEŽAVAM Z BADAŠEVICO NI KONCA? DANES OPAŽENO NOVO ONESNAŽENJE: NLZOH ugotovil vzrok smradu po plinu
Koper
Na območju Badaševice, med Olmom in Semedelo, se je čez poletje širil neprijeten vonj "po plinu in praženi čebuli", ki je močno vznemirjal domačine. Koprska občina je vztrajno iskala vzroke za ta pojav in angažirala več strokovnjakov in pristojnih služb. Po ugotovitvi vzroka so se začela tudi dela, s katerimi naj bi omenjeni smrad preprečili. Kljub čiščenju vkopanih jaškov na območju proge nekdanjega Tomosa in kljub pregledu ter temeljitemu čiščenju cevi meteorne kanalizacije, je neprijeten vonj še naprej vztrajal.
Na neki točki je voda Badaševice celo potemnela. Tudi v tem primeru so urgirale pristojne službe, in sicer medobčinska služba za zaščito, reševanje in okolja, predstavniki Gasilske brigade Koper, podjetja VGP Drava in Marjetice Koper, aktivirali pa so tudi Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) Instituta Jožef Stefan, ki je iz reke Badaševice odvzel vzorce vode in opravil analizo zraka.
Črno obarvana Badaševica
Po naročilu koprske občine je NLZOH 20. septembra izvedel odvzem vzorca vode in sedimenta iz vodotoka Badaševica. Kot so nam pojasnili na NLZOH, je bil namen preiskav ugotoviti vzroke za neprijetne vonjave, za ta namen pa so izvedli analize vode in sedimenta na prisotnost sulfidov in identifikacijo hlapnih organskih spojin.
Vzorce vode in sedimenta so odvzeli na dveh različnih mestih na vodotoku Badaševica, eno mesto vzorčenja je bilo na območju neprijetnih vonjav, drugo mesto vzorčenja pa gorvodno od območja neprijetnih vonjav.
"V vzorcih vode in sedimenta smo na obeh mestih vzorčenja identificirali v sledovih približno enake koncentracije spojine dimetilsulfid," so zapisali.
Kot pojasnjujejo, spojina dimetilsulfid nastaja pri določenih pogojih v naravi (anaerobno gnitje) in ima nizek prag vonjanja, ki ima značilen vonj "po plinu".
"Rezultati preiskav so pokazali, da so v vzorcih vode na obeh mestih vzorčenja koncentracije sulfidov pod mejo določanja za uporabljeno analitsko metodo (<0,05 mg/l), medtem ko so v sedimentu koncentracije sulfidov visoke," so še dodali.
Kot zaključuje NLZOH, se po njihovi oceni pojavi značilen vonj (vonj "po plinu") in črna obarvanost vode, "ko je zadosti "sulfidov" zaradi anaerobnega gnitja v vodi ter hlapnih žveplenih spojin v zraku (dilemetilsulfid v sledovih)".
Vabljeni na ekskurzijo kjer bomo prica temu fenomenu v zivo :-)