Novica o velikem številu novookuženih jo je presenetila v Beogradu, a vseeno trdi, da ne gre za nov, ampak isti val koronavirusa. "Epidemija se nadaljuje. Mislim, da se je to, kar sem tako plaho rekla po izbruhu, izkazalo za resnico, in sicer, da se korone ne bomo nikoli znebili, ampak bomo izbruh le do neke mere zmanjšali. Kljub temu si nisem niti v sanjah predstavljala, da bo naredila takšen čudež. To je predvsem posledica nenavadnih lastnosti virusa, ki jih nismo poznali in jih še ne poznamo do potankosti. Kar se zdaj dogaja na Hrvaškem in po Evropi, temu pravim vrhunci iste epidemije," je dr. Gligić dejala za Slobodno Dalmacijo in nazorno razložila:

"Vzemite morje in valove na njem: en val, ko gre, se mora morje umiriti, da pride nov val. Vsi ti mali valovi so posledica prvega. To je torej dinamika pojava in povečanja novih primerov v isti epidemiji, ki se še ni končala."

dr. Ana Gligić

Kaj je razlog za tako visoko število novih okužb: neodgovornost ljudi, nepredvidljivost virusov, hladnejše vreme ...? "Vse skupaj," pravi infektologinja in pojasnjuje: "Največja značilnost virusa je, da se je v zunanjem okolju izkazal za tako odpornega. Drugič, njegov način razmnoževanja se je izkazal kot kapljični, kontaktni in dihalni, zračni. Če bi ugotovili, da se prenaša tudi s hrano, bi imeli na delu vse možne načine. Slednjega še ni na obzorju, vendar ga natančno opazujem in preučujem. Zaenkrat še niso na voljo ustrezni podatki, vendar je treba biti pozoren. Saj vidite, da ves svet počne vse mogoče, a korona obide vse ukrepe in cveti tam, kjer hoče. Verjamem, da so šole in fakultete edine, ki morajo delati, ker bi bile posledice večje zaradi njihovega zaprtja kot od same korone. Naši otroci bodo ostali nepismeni."

"Zbiranje ljudi je največji problem, najslabša stvar. Mislim na druženje v kavarnah, restavracijah, rojstnodnevna praznovanja, poroke, festivale, športne prireditve. Tu se zgodi največ okužb. Včeraj so bile objavljene informacije, da se virus prenaša tudi z denarjem," je opozorila Gligićeva.

Upi celotnega sveta so usmerjeni v razvoj cepiva, toda dr. Gligić poziva k previdnosti, ko gre za hitro in množično cepljenje: "Že na začetku se je govorilo, da ga bomo imeli v najboljšem primeru v 12 mesecih, torej nekje konec januarja, v začetku februarja, vendar v to ne verjamem. Mislim, da bomo v najboljšem primeru imeli cepivo v 18 mesecih od pojava virusa. Saj vidite, kaj so storili Angleži, da so adenovirus odvzeli šimpanzu kot nosilcu. Odgovorno trdim, da to ne pelje nikamor. Zdaj pa imajo težave in so ga nehali razvijati. Sinoči je prišla novica, da je Amerika, torej Johnson & Johnson, ustavila isti postopek zaradi neželenih posledic."

"Tem cepivom, ki se jim trenutno mudi razviti, pravim, da so hitra, narejena v naglici. Prava cepiva, ki so narejena iz seva v obtoku, torej iz korone, ki povzroča bolezen, in ki jih je potrebno izvajati v laboratorijih, da ne bi bila nalezljiva za ljudi, so tista, ki bi dala dolgotrajno imunost. Ti z nosilcem dajo morda največ dve leti imunitete, kot trdijo Rusi. Javno sem vprašala, kako lahko govorimo o dveh letih imunitete, ko korona obstaja le eno leto. Imajo pa izkušnje s sarsom. Seveda bodo imeli ta cepiva, na katerih se zdaj dela, kratkotrajno imuniteto. Obstajajo tudi podatki, da se je virus na nek način spremenil, ali pa se je pojavil nov sev, kar je lahko dodatna težava," je zaključila dr. Ana Gligić.