Študentsko delo še vedno zelo ugodno

Na ministrstvu za delo predvidevajo, da bo zakon o študentskem delu, o katerem zdaj tečejo pogajanja s študenti, sprejet do konca marca 2014. Z njim naj bi sledili načelu "vsako delo šteje" in odpravili nesprejemljive prakse, ki so se uveljavile sčasoma. Študent je sicer za delodajalca še vedno cenovno zelo ugodna delovna sila.

Glavni orisi zakona o študentskem delu bodo znani v prihodnjih tednih

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlog zakona, ki bo urejal študentsko delo, še usklajuje. Kot so navedli, bodo dijakom in študentom skušali zagotoviti minimalno socialno in ekonomsko varnost ob hkratnem priznavanju uradnih delovnih izkušenj. Ministrica Anja Kopač Mrak je na Študentski areni proti koncu oktobra napovedala, da bodo glavni orisi zakona javno znani v prihodnjih tednih.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), ki sodeluje pri pogajanjih, želijo, da se skozi zakon poudari, "da je glavni namen študentov in dijakov izobraževanje in ne delo". "Izboljša naj se nadzor nad študentskim delom, zagotovi minimalno urno postavko in tako tudi dodatno socialno varnost dijakov in študentov," je želene cilje zakona orisal predsednik ŠOS Mitja Urbanc. V ŠOS pričakujejo, da bodo izhodišča zakona pripravljena do začetka leta 2014.

Pri študentskem delu zdaj zavarovani za primer invalidnosti in smrti

Predlog zakona bo sledil načelu "vsako delo šteje", kar bo predvidoma pomenilo tudi spremembe obremenitev dohodkov iz študentskega dela s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pri študentskem delu v tem pogledu v nasprotju s prihodki iz avtorskih in podjemnih pogodb po navedbah Davčne uprave RS (Durs) zaenkrat ni sprememb. Dijaki in študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju so pri opravljanju začasnega in občasnega dela zavarovani za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Enako so skladno s pokojninskim zakonom obvezno zavarovani za navedene primere dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah. Prav tako to velja za osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi.

Prispevek za posebne primere zavarovanja za omenjene osebe je treba plačati v pavšalnem znesku, ki po navedbah Dursa znaša 9,63 evra letno.

Študentsko delo je za delodajalca lahko najcenejše

Za primerjavo: če 800 evrov neto mesečno prejme honorarec po avtorski pogodbi, znaša naročnikova obremenitev skoraj 1124 evrov, za isti neto prejemek pogodbenika po podjemni pogodbi pa 1386 evrov.

Od dohodka iz študentskega dela, ki ne presega 400 evrov, se po pojasnilih Dursa tudi ne plača akontacija dohodnine. Če študentu nakaže honorar npr. v dveh delih po 400 evrov, je tako naročnikova obremenitev po računovodskih izračunih 1053 evrov. V primeru, če študentu nakaže enovitih 800 evrov neto mesečno kot dohodek, obdavčen z akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov, pa ga ta študent "stane" nekaj manj kot 1352 evrov mesečno.

V primeru 800 evrov visoke neto mesečne plače zaposlenega je delodajalčeva obremenitev 1341 evrov mesečno, a v ta znesek še nista všteta prehrana in prevoz na delo.

Za nekatere bodo prispevki za zdravstveno zavarovanje višji

Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. februarjem 2014 sicer spreminja prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje med drugim za samostojne podjetnike in za vse, ki si prispevek plačujejo sami, pa tudi za avtorske in podjemne pogodbe.

Slednje bodo s prispevkom za zdravstvo obremenjene v višini 6,36 odstotka. Računovodski izračun pokaže, da bi v primeru, če ta znesek plača naročnik dela in če honorarec po avtorski pogodbi prejme 800 evrov neto na mesec, naročnikova obremenitev po novem znašala skoraj 1190 evrov mesečno. Pri pogodbeniku po podjemni pogodbi z isto višino mesečnega prejemka pa bi bila naročnikova obremenitev skoraj 1452 evrov.

Spreminja se višina prispevka za tiste zavarovance, ki si ga plačujejo sami, tudi za študente po 26. letu starosti. Zdaj znaša 14,17 evra, po novem pa bo 22,72 evra mesečno.
        
Zaradi nižje posebne osebne olajšave za študenta v proračun devet milijonov evrov

V ŠOS so spomnili tudi, da v skladu z varčevalnim zakonom in zakonom o dohodnini za letošnje leto velja znižani znesek posebne osebne dohodninske olajšave za dijaka ali študenta. "Zaradi nižjega zneska olajšave bo v proračun prišlo devet milijonov evrov več," je ob tem poudaril Urbanc. To po njegovih besedah pomeni, da "se direktno jemlje določen del sredstev, ki jih dijaki in študentje potrebujejo za preživetje".

Po pravilniku o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2013 znaša posebna osebna dohodninska olajšava za dijaka ali študenta 2477 evrov, so pojasnili na Dursu. Znesek je v primerjavi z letom 2012, ko je znašal 3228 evrov, torej za 751 evrov nižji. Zneska za leto 2014 pa Durs še nima.

študenti in dijaki |  04 .11. 2013 ob  13: 18
naj študirajo, njihovi starši naj imajo službe in dostojne plače, delodajalci naj plačujejo plače in prispevke in naj bodo malo manj pohlepni, država naj ne razmetava z našim denarjem!!!!!!
študentsko delo |  04 .11. 2013 ob  13: 14
je potrebno ukiniti TAKOJ!!!!!
študent |  03 .11. 2013 ob  14: 11
naj študira..............delavec naj dela.
ja |  03 .11. 2013 ob  12: 34
dokler bo študensko delo bo vedno manj zaposlenih, ker se pač splača bolj študente vzet čeprav se sprašujem zakaj rabijo zaposleni hodit na razna predavanja in seminarje ,pol pa pridejo študenti pa lahko delajo brez nobene kvalifikacije isto delo ......... banana republjika