Združeni narodi so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti potem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Danes je Zemlja dom že več kot sedmim milijardam prebivalcev. Letos se bo število Zemljanov povečalo za približno 78 milijonov. Tako rast kot staranje svetovnega prebivalstva sta geografsko neenakomerna.
Ob letošnjem svetovnem dnevu prebivalstva, ki ga obeležujemo danes, so na Statističnem uradu RS zapisali, da je dan namenjen globljemu razmisleku o pomembnih vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in opozarjanju na ta vprašanja. V Sloveniji se je lani število prebivalcev povečalo za približno 3300, pri čemer je bil tudi naravni prirast pozitiven.
Vsako minuto več kot 250 novih Zemljanov
Po ocenah ameriškega statističnega urada se vsako minuto na Zemlji rodi približno 255 prebivalcev, umre pa jih približno 107. Od leta 1960 se je svetovno prebivalstvo več kot podvojilo, vendar je bila rast geografsko zelo neenakomerna. Število prebivalcev Slovenije se je na primer povečalo za malo manj kot tretjino.
Prebivalstvo afriške Slonokoščene obale je v zadnjega pol stoletja naraslo za več kot 500 odstotkov, prebivalstvo Evrope se je povečalo za petino, prebivalstvo Severne in Srednje Amerike se je podvojilo, prebivalstvo Azije in Južne Amerike se je več kot podvojilo, prebivalstvo Afrike in Oceanije pa se je potrojilo.
Kot so pojasnili na republiškem statističnem uradu, se po podatkih Združenih narodov najhitreje povečuje prav prebivalstvo Afrike. V letu 2011 je tako Afrika "nosila" skoraj tretjino celotne rasti svetovnega prebivalstva. Evropa je edina svetovna regija z negativnim naravnim prirastom, kar pomeni, da umre več prebivalcev, kot se jih rodi.
Prebivalstvo Evrope se vseeno povečuje, saj se v Evropo vsako leto priseli več kot milijon prebivalcev iz drugih regij sveta. Vendarle pa je rast prebivalstva v Evropi najpočasnejša. V prihodnjih letih bi se zaradi upadanja števila rojstev lahko celo obrnila v upadanje števila prebivalcev.
Prebivalstvo se stara
Svetovno prebivalstvo v zadnjem času izraziteje narašča zaradi zniževanja umrljivosti. Nižja umrljivost je zlasti posledica čedalje širše dostopne zdravstvene oskrbe in izboljšanih higienskih razmer. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v letu 2011 na svetovni ravni znašalo 68 let.
Tisti, ki se bodo rodili leta 2050, pa naj bi živeli povprečno 76 let. V letu 2011 so prebivalci, stari 65 ali več let, predstavljali skoraj osem odstotkov vsega svetovnega prebivalstva. Leta 2050 bo prebivalcev v tej starosti dvakrat toliko, blizu 17 odstotkov.
Tudi staranje prebivalstva je - tako kot njegova rast - geografsko neenakomerno. Pomemben element staranja prebivalstva je tudi zniževanje rodnosti in posledično zniževanje števila otrok. V letu 2011 je bilo med svetovnim prebivalstvom 26 odstotkov otrok, starih manj kot 15 let, v letu 2050 pa naj bi jih bilo 21 odstotkov.
V Sloveniji se vsak dan v povprečju rodi 60 otrok
Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se je v Sloveniji v letu 2011 rodilo skoraj 2700 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Naravni prirast je bil pozitiven že sedmo leto zapored. Vsak dan se torej v Sloveniji rodi povprečno okoli 60 prebivalcev, umre pa jih vsak dan povprečno okoli 52. Iz tujine se priselita povprečno približno dva prebivalca več, kot se jih v tujino odseli.
Med prebivalci Slovenije je približno 17 odstotkov starejših od 65 let, 14 odstotkov pa je otrok, mlajših od 15 let. Po Eurostatovih projekcijah bo leta 2050 v Sloveniji še vedno 14 odstotkov otrok, medtem ko se bo delež starejših znatno povečal, na 30 odstotkov.
Tudi skupno število prebivalcev Slovenije naj bi se do leta 2050 nekoliko povečalo.