Predstavnike krovnih organizacij iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške je na celodnevni obisk v Trst povabila Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ena od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, vabilu pa so se odzvali predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, predsednik in podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKSS) Bernard Sadovnik in Zalka Kuchling in predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm.

Najprej so se skupaj s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem srečali s predsednico deželne vlade Furlanije Julijske krajine (FJK) Deboro Serracchiani, ki je med drugim poudarila pozornost lastne vlade do sosednjih držav in regij predvsem v luči sodelovanja v okviru Jadransko-jonske pobude, alpskega loka in Podonavja. V tržaškem Narodnem domu pa so se gostje srečali tudi z dijaki slovenskih višjih srednjih šol.

Pripravili so okroglo mizo

V popoldanskih urah so predstavniki omenjenih organizacij skupaj s tržaškim predsednikom Sveta slovenskih organizacij (SSO) Igorjem Švabom sodelovali na okrogli mizi z naslovom Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem: vizija prisotnosti. Govorniki so med drugim poudarili na splošno spremenjeno in izboljšano ozračje v državah, v katerih živijo. Izjema je Madžarska in delno Hrvaška, kjer je Šonc očital Sloveniji, da je Slovence na Hrvaškem razdelila med zamejce, ki živijo ob meji, in Slovence po svetu, ki živijo v bolj oddaljenih hrvaških mestih.

Prav tako so pozitivno ocenili okrepljeno sodelovanje med Slovenijo in sosednjimi državami ter se dotaknili tudi odnosov med slovenskimi narodnimi skupnostmi in matično državo Slovenijo, kjer se ne bi smelo vse začeti in končati pri finančnih prispevkih, politika manjšin pa se mora delati tam, kjer manjšine živijo, ne pa v Ljubljani.

Okrepili bodo sodelovanje

Prisotni so tudi pozitivno ocenili izkušnjo delovanja Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) kot telesa, v katerem so se izmenjavala mnenja in je prihajalo do dogovarjanja. Delovanje Slomaka je že dalj časa blokirano, zato ga bodo poskušali obuditi, do konca leta bi moralo priti do sestanka predstavnikov krovnih organizacij.

Srečanja sta se udeležila tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih ter deželni odbornik FJK za kulturo Gianni Torrenti. Glede očitka, da se manjšinska politika dela v Ljubljani, je Jesih dejal, da se Slovenija vtika v zadeve manjšin toliko, kolikor manjšine hočejo; v Ljubljani namreč delajo politiko manjšinci, ki bi morali nasprotno iti prej k oblastem v Italiji, Hrvaški, Avstriji in na Madžarskem, ker so državljani teh držav.

Sredstva za manjšine se bodo znižala

Jesih je spregovoril tudi o vprašanju financiranja, kjer je priznal, da bo prišlo do znižanja proračunskih sredstev za manjšine, vendar je opozoril tudi na možnost koriščenja sredstev s pripravo čezmejnih projektov. V Sloveniji se zavzemajo, da bi imeli v manjšinah aktivne partnerje, stvari je treba od denarja spraviti k vsebini, saj urad ne sme biti razdeljevalec denarja, je dejal Jesih. Ob tem je poudaril pomen večjega sodelovanja, na primer glede priprave jezikovnih počitnic, tečajev, skupnih projektov in drugih pobud. Ti so za Jesiha dodana vrednost, ki potem prinese kvaliteto.

Za Torrentija pa je prisotnost slovenske in drugih manjšin na ozemlju FJK za to deželo bogastvo, na podlagi katerega naj dežela gradi svojo močno vlogo. Zato je deželna uprava želela pospešiti navezovanje bilateralnih odnosov in tudi zanimanje italijanske vlade za manjšino, prav tako želi pospešiti in razvijati poznavanje jezika ter delovanje manjšine, da se ne zgodi to, kar se dogaja na Madžarskem. Pri tem je Torrenti opozoril, da glede tega lahko tudi sosednje države diplomatsko ukrepajo in da v tej smeri želi odigrati strateško vlogo tudi FJK.