Čeprav je srbska vlada odpravila izredne razmere, ki jih je uvedla 15. maja zaradi nevarnosti poplav ter učinkovitejše zaščite ljudi in premoženja, pa te še vedno veljajo v dveh mestih in 17 občinah, tudi Obrenovcu, ki ga je povodenj najhuje prizadela.

Po navedbah mestnega štaba za izredne razmere v Beogradu je najhujša nevarnost za prebivalce Obrenovca sedaj minila, a evakuiranim še naprej ni dovoljena vrnitev na njihove domove. Po besedah beograjskega župana Siniše Malija se bodo razmere v Obrenovcu normalizirale v petih do sedmih dneh. Vrnitev prebivalcev pa ni mogoča, dokler se ponovno ne vzpostavi kanalizacijski sistem. Čiščenje, dezinfekcija in dezinsekcija mesta se nadaljujejo.

Na poplavljenih območjih v Srbiji je noč minila mirno, vendar pa so še naprej v pripravljenosti zaradi novega poplavnega vala. V Beogradu, kjer v prihodnjem dnevu ali dveh pričakujejo poplavni val na Donavi, so razmere stabilne in pod nadzorom. Mali je zatrdil, da Donava ne bo prebila nasipov in da je mesto dovolj zaščiteno. V Šabcu reka Sava upada, a na kritičnih točkah še vedno obstaja nevarnost, da bodo nasipi popustili.

Z odpravo izrednih razmer se ujema tudi iztek tridnevnega žalovanja, ki so ga srbske oblasti razglasile zaradi smrtnih žrtev poplav. Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je sporočil, da so na poplavljenih območjih v Srbiji po zadnjih podatkih našli 33 smrtnih žrtev. Vzrok smrti še ugotavljajo z obdukcijo, domnevajo pa, da je 13 ljudi umrlo zaradi utopitve.

V BiH se razmere prav tako umirjajo. Gladina Save upada po vsej državi, v ponedeljek se bodo znova začele odpirati šole. Izredni ukrepi pa še vedno veljajo v Odžaku in nekaterih drugih občinah. V nekaterih mestih, med drugim v Bosanskem Šamcu, voda še vedno sega višje od enega metra. V Maglaju, najhuje prizadetem mestu v BiH, so danes dobili elektriko in vodo.

Trenutno so v BiH najbolj problematični zemeljski plazovi in naplavljeni odpadki. Ti predstavljajo veliko težavo predvsem v Doboju, kjer se bojijo onesnaženja vodnih virov, potem ko je voda odnesla nezakonito odlagališče odpadkov. V Doboju so sicer zaradi številnih smrtnih žrtev, ki so jih zahtevale poplave, razglasili tridnevno žalovanje. V Doboju je umrlo devet ljudi, kar je polovica žrtev v Republiki srbski. V Federaciji BiH pa so poplave zahtevale še vsaj štiri smrtne žrtve.

V Federaciji BiH se nadaljuje odstranjevanje ostankov poginule živine, ki jih vozijo v Inđijo v Srbiji, pričakujejo pa tudi dovoljenje Hrvaške za uporabo hrvaških sežigalnic živali. Samo v Savi so na 25 kilometrov dolgem odseku med Bosanskim Šamcem in Orasjem opazili približno 2000 trupel poginulih živali.

V BiH obstaja tudi bojazen, da bodo mine, še posebej vzdolž reke Bosne, z ogroženih območij zaradi poplav pripotovale do Save, obstajala naj bi celo možnost, da dosežejo Donavo, se pravi Beograd. Center za odstranjevanje min v BiH sicer ocenjuje, da je 45 kvadratnih kilometrov od skupno 900, ki so jih v BiH prizadele poplave, rizičnih in da so na njih mine.

Vlada Federacije BiH je sicer na podlagi meteoroloških napovedi, po katerih se na severu, severovzhodu in v osrednjem delu BiH čez konec tedna obetajo obilnejše padavine, izdala novo opozorilo prebivalcem.

V Srbiji, BiH in na Hrvaškem pa so na poplavnih območjih tegoba tudi komarji, prenašalci različnih nalezljivih bolezni. Čez konec tedna se je na območju Beograda obetala akcija zapraševanja proti komarjem z letali, ki so jo morali zaradi močnih sunkov vetra preložiti. A obenem poteka akcija zatiranja komarjev na tleh. Srbija bo letala za zapraševanje komarjev poslala tudi v BiH. EU pa bo financirala polete hrvaških letal in sredstva za zapraševanje območij na Hrvaškem in v BiH.

"Preprečevanje zdravstvenih tveganj je absolutna prioriteta. Komarji so velika nevarnost za nalezljive bolezni. Združili bomo evropske kapacitete civilne zaščite in hrvaška letala za reševanje težav na obeh straneh meje," je izjavila evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva ob obisku poplavljenih območij. Poplavljena območja na Hrvaškem je obiskal tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

Na vzhodu Hrvaške kljub znižanju gladine reke Save v zadnjih nekaj dneh za dobra dva metra ostaja nevarnost poplav, posebej na območju Županje, kjer je reka prebila nasipe.

Začeli pa so gradbena dela na delu nasipa pri Rajevem Selu, ki je popustil in povzročil poplavo več naselij. Notranji minister Ranko Ostojić medtem ni želel potrditi informacije, da so na tem območju našli truplo, kar bi bila tretja hrvaška žrtev poplav.

Poplave na Hrvaškem pa ne bodo imele samo negativnih posledic. Hrvaški ekonomisti ocenjujejo, da bodo obnovitvena dela v Slavoniji prinesla dva odstotka višji bruto domači proizvod.