Ob poklonu pred obema spominskima obeležjema sta se predsednika obeh držav prijela za roke. Poklon pred bazoviško fojbo je minil v spravnem duhu, poleg predstavnikov institucij pa so se ga udeležili tudi predstavniki javnega življenja in civilnodružbenih organizacij.

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je ob robu slovesnosti poudarila, da gre za zgodovinski dan, "prelomni dan za zgodovino Trsta, za zgodovino te meje". Po njenem mnenju je pomembno tudi dejstvo, da sta se predsednika poklonila na dveh simbolnih krajih, ki sta ju vsaka posamezna skupnost izbrali za svoj simbolni kraj. "Mislim, da je to začetek nekega novega procesa, neke nove prihodnosti, na kateri bomo gradili našo evropsko identiteto," je ocenila Rojčeva.

Glede polemik okoli Pahorjevega poklona pred bazoviško fojbo je senatorka menila, da so vsi mrtvi vredni spoštovanja in da "ima vsakdo pravico, da spoštuje svoje mrtve. To je temelj, na katerem lahko gradimo medsebojno spoštovanje, ne smemo pa zlorabljati mrtvih, kot se je dogajalo v teh letih na 10. februar (dan spomina na žrtve fojb, op. STA), in ne smemo iz njih narediti nekaj, česar tudi oni ne bi hoteli".

Tudi Walter Bandelj iz Sveta slovenskih organizacij je ocenil, da gre za velik dan, ki pomeni tudi začetek meddržavnega dialoga. Po njegovem mnenju ne smemo pozabiti niti fašističnih grozot niti tistega, kar se je zgodilo kasneje. Tako je poudaril, da se moramo usmeriti v prihodnost in doseči spravo. "To je začetek. Škoda, da se ni začelo že pred desetimi leti," je dodal.

Da bo današnji dogodek ostal zapisan v zgodovinskih knjigah, je prepričan tudi predstavnik ezulske organizacije Nacionalno združenje Julijska krajina in Dalmacija Antonio Ballarin, ki je dejal, da je prvič, da se je predsednik ene od bivših jugoslovanskih republik poklonil spominu na fojbe. Dejal je, da je bazoviška fojba simbol "etničnega čiščenja, ki so ga bili po drugi svetovni vojni deležni Italijani v teh krajih". Sicer pa Ballarin pričakuje, da se bo z Narodnim domom na ravni italijanske države uredilo tudi vprašanje vračila premoženja optantov.

Predsednik organizacije Renzo Codarin pa je opozoril, da gre za vprašanje medsebojnega spoštovanja in priznavanja krivic, ki so jih izkusili pripadniki obeh narodov. Po njegovi oceni so polemike okoli današnjih slovesnosti v resnici zelo omejene in zajemajo le peščico ljudi, ki so nasprotovali vrnitvi Narodnega doma oz. Pahorjevemu poklonu žrtvam fojb.

Paolo Sardos Albertini iz ezulske organizacije Nacionalna liga je spomnil, da je ob letošnjem dnevu spomina na žrtve fojb sam izrazil pričakovanje, da bi tudi predstavniki slovenske in hrvaške države čim prej obiskali bazoviško fojbo, "da bi se skupaj spomnili žrtev iste tragedije". Slovenski predsednik Pahor se je po njegovem prepričanju s poklonom pred fojbo poklonil spominu tako italijanskim kot slovenskim žrtvam.

Spominsko obeležje spremljali protesti

Pred poklonom slovenskega predsednika pri bazoviški fojbi so se na mejnem prehodu Fernetiči zbrali protestniki, ki temu obisku nasprotujejo. Po ocenah slovenskih novinarjev jih je bilo okoli 150. Nosili so tudi transparente, med drugim z napisom Izdajalec. Po zaključku slovesnosti pa se je pri spomeniku na bazoviški gmajni zbralo manjše število protestnikov. Člani civilne iniciative Ne v mojem imenu 13. julij so predsedniku Pahorju očitali izdajstvo.

Kot je poudaril predstavnik civilne iniciative Mauro Dornik, se je predsednik Pahor šel poklonit prazni fojbi, za katero je zgodovinsko dokazano, da v njej ni nikogar. S svojim dejanjem pa je Pahor "potrdil, da smo genocidni narod, ki je pobijal Italijane samo zato, ker so bili Italijani" ter se s tem postavil na stran fašistov. Poleg tega je slovenski predsednik na ta način odprl pot ezulskim organizacijam, da bodo lahko zahtevale vračilo premoženja optantov v Istri in Dalmaciji, je še ocenil Dornik. Kot je dodal, tudi poklon obeh predsednikov bazoviškim junakom ni iskren, saj Mattarella ni posthumno pomilostil slovenskih antifašistov, pač pa so za italijansko državo uradno še vedno teroristi.

Protest proti Pahorjevemu dejanju in v podporo Primorcem in tržaškim Slovencem je bil za drevi napovedan tudi v Ljubljani. Na Kongresnem trgu se je zbralo več deset protestnikov, ki so izrazili nezadovoljstvo nad današnjim obiskom Pahorja. Ob koncu so na zeleni venec kot opravičilo Primorski položili papirnate zvezde in kapljice, ki so simbolizirale takratne boje za svobodno državo.

V Drevoredu XX. septembra v Trstu pa so se po pisanju Primorskega dnevnika zbrali pripadniki desničarskega gibanja CasaPound, ki vrnitvi Narodnega doma nasprotujejo. Trg Edinost v Trstu je iz varnostnih razlogov zaprt za javnost. Ob Narodnem domu so po navedbah posebne poročevalke STA v Trstu varnostne ograje ter okrepljena prisotnost policije.

Narodni dom v Trstu formalno v rokah slovenske manjšine

V Trstu so ob navzočnosti obeh predsednikov in več ministrov obeh držav danes, ob stoti obletnici požiga Narodnega doma, podpisali dokument, s katerim je ta znova formalno prešel v last slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo po pričakovanjih trajal več let. Vrnitev Narodnega doma slovenska stran označuje za simbolno dejanje sprave v evropskem duhu, pomembno za prihodnje odnose med Slovenijo in Italijo.

Pahor in Mattarella sta sicer danes Narodni dom tudi skupaj obiskala in se vpisala v zlato knjigo. Tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil kot otrok priča požaru, pa sta izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.

Pahor: Današnji dan v Trstu navdih za skupen evropski dom

Današnja predaja lastništva Narodnega doma v Trstu v roke slovenske manjšine v Italiji in drugi današnji dogodki so lahko navdih "za naš skupen evropski dom" in dodatno vzpodbudo sožitju med državama, je v nagovoru slovenskim medijem v Narodnem domu dejal predsednik republike Borut Pahor.

Sto let po fašističnem požigu Narodnega doma je bil vrnjen Slovencem, s čimer je bila Slovencem zadoščena pravica, je povedal. Po Pahorjevih besedah imamo priložnost, da se ne spomnimo samo požiga, ampak vrnitve v last Slovencem.

Kritike in pozivi niso bili uslišani

Pred današnjim Pahorjevim poklonom pri bazoviški fojbi se je sicer odzvalo nekaj vidnih članov ZZB NOB, politike in stroke. Pahorjeva namera, da v okviru obiska položi venec tudi na bazoviško fojbo, po besedah predsednika ZZB NOB Marjana Križmana "pomeni udarec in negiranje vrednot narodnoosvobodilnega boja ter vseh žrtev fašizma, zlasti pa Primorcev". Zato so pred današnjim dogodkom v zvezi borcev predsednika Pahorja pozvali, naj razmisli, ali je klanjanje nad "fojbo laži" državotvorno dejanje, ter mu predlagali, da v izogib vsesplošnemu ogorčenju Primorcev odstopi od te namere.

Nad odločitvijo predsednika Pahorja so bili presenečeni tudi v Mladem forumu Socialnih demokratov Koper. "Celotna Slovenija, še posebej pa Primorska, je v drugi svetovni vojni doživela strahovite grozote, ki so bile posledica fašizma in nacizma. Gre za največje zlo 20. stoletja, ki se ne sme nikoli več ponoviti. Po našem mnenju sprava nikakor ne pomeni rehabilitacije fašizma in nacizma, ki bi jo omogočil takšen poklon," so pred današnjim obiskom Pahorja zapisali v odprtem pismu, kjer so predsednika tudi pozvali, naj močno premisli o svoji nameri, "saj je v Sloveniji še vedno kar nekaj ljudi, ki so grozote takšnega zla doživeli na svoji koži".