Če parafraziram Tavčarja in Cankarja, je Ljubljana srce Slovenije in Obala so njena pljuča. "Brez pljuč srce ne bo utripalo, brez srca ne bodo pljuča dihala," brez morskega Kopra, Ankarana, Izole in Pirana bi bila svobodna, samostojna in demokratična Slovenija nemogoča, "bi bila mrtva že ob rojstvu, pokopana za vekomaj." Kdor prispe iz prestolnice k nam, "čuti, da pride domov, da stoji na domačih tleh, da govori s sebi enakimi, ki ga razumejo, ki sočustvujejo z njim in so z njim enih misli."

Žal so zvonke stoletne misli s pomorskimi simboli in državnimi slavji vred le obupan krik v prazno, ker slovenski narod ni sposoben modrega očiščenja in pomlajenja, ki bi ga renesančno prerodilo in združilo v sočutni marljivosti, ustvarjalnosti in športni fenomenalnosti. Stari Rimljani so si izmislili posebna imena za tri določene dneve vsakega meseca − kalende, none in ide − mi pa smo vseskozi in še posebej 7. marca grande mone, ker ne zmoremo izkoristiti zgodovinske danosti in od Neptuna podarjenega privilegija sredozemske lege v osrčju evropske celine. Bomo kot Butalci sadili koprive, da nas bodo grizle po jeziku namesto sečoveljske soli?

Peščica zanesenjakov se v začaranem vrtincu priduša(mo) s satiričnimi brodeti in groteskami zoper zlohoten odnos politike do južne alias rdeče Primorske, a nič ne zaleže, kvečjemu je barka vse bolj papirnata in v brezvetrju. Kot jurist ne želim čenčati  tja v tri krasne, zato ob dnevu slovenskega pomorstva zopet vlečem na dan zaprašeno Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije iz leta 1991, ki je eden najbolj klenih parlamentarnih pravnih aktov in eden najmanj spoštovanih. Oglejmo si  poglavitne zaveze, ki zaradi politične amnezije spominjajo na parodije.

Država bo vodila pomorsko usmerjeno gospodarsko in razvojno politiko

Izvoljena oblast naj bi podpirala razvoj koprskega pristanišča in prek njega usmerjenega tranzitnega in kopenskega prometa, tako da bo postalo pomembno in ekološko čim manj obremenjeno stičišče centralne Evrope. Zato je treba prednostno vzpostaviti prometne povezave z madžarsko in avstrijsko mejo, ki bodo bolj zanimive od konkurenčnih pristanišč. Rečeno in storjeno? Ne. Drugi tir povzroča le dolgoletni nemir, mutirano ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je po zagroženi prodaji pretežnega luškega državnega zalogaja podcenjevalno izdavilo, da so rezultati Luke Koper na ravni manjšega zasebnega podjetja z nekaj zaposlenimi, čeravno preklada kruh za stotine delavcev in ustvarja verižni dohodek v najširšem poslovnem okolju. Lansko leto je pridelalo 10 milijonov čistega dobička in je po zagotovilu začasnega vodstva finančno sanirano, manj zadolženo in pripravljeno na naložbe v kontejnerski terminal. Na aprilski skupščini imajo delničarji z zamudo priložnost, da izvolijo kompetenten nadzorni svet in ta najboljšo upravo. Bo politikantstvo klonilo pred stroko?

Le nekaj ur pred izglasovano konstruktivno nezaupnico je minula vlada na dopisni seji sprejela novo klasifikacijo investicij Slovenskega državnega holdinga, po kateri spada med strateške naložbe tudi državni delež v luki, ki ga naj ne bi znižala na četrtino, ampak na dobro polovico. Dodatno godljo je zakuhalo ustavno sodišče s prepovedjo razpolaganja zemljišča v spočeti ankaranski občini, ki je namenjeno odlaganju mulja zaradi poglobitve kontejnerskega bazena, kar naj bi bilo menda kmalu rešeno, če že ni, speriamo bene.

Država mora takisto zagotoviti pogoje za razvoj tovornega in turističnega ladjarstva, ki bo sposobno poslovati na svetovnem trgu. Če je to izpolnila z odtujitvijo Splošne plovbe, potem je lahko kdorkoli papež brez konklava! So nemara odgovorni naročil SWOT analizo, ki bi pod drobnogledom preučila prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti množičnega navala gigantskih potniških križark in preostalih dobičkonosnih projektov? Denar tudi kvari.

Država bo skrbela za umno rabo obalnega območja

To je še ena doneča obljuba v navezi z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, dejansko pa nas gluši kakofonija. Italija nam že sedmo leto žuga s plinskima terminaloma in tudi v naši mlaki se žabe oglašajo z destruktivnimi kvaki, slovenski politiki pa kljub trdnim pravnim argumentom ponižno povešajo glave in odlašajo z vložitvijo že zdavnaj pripravljene tožbe pred luksemburškim sodiščem. Odsotnemu, a vselej na vrhu lestvic popularnosti prisotnemu slovensko-evropskemu komisarju obljubljam, da bom napisal venček poskočnih in mu jih ob kitarski spremljavi zapel v sivem Bruslju, če se bo bolj potrudil za svojo domovino, brez katere ne bi imel takšne sanjske plače, pardon, službe.

Glede posnemanja dubajskih arhitektonskih podvigov velja opozoriti, da je Slovenija stranka protokola k Barcelonski konvenciji o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, po katerem mora zagotoviti trajnostno rabo in upravljanje tega ozemlja, da bi na njem ohranila naravne vire, habitate, krajino in ekosisteme v skladu z mednarodnimi in regionalnimi pravnimi akti. Dolžna je določiti območje onkraj najvišje zimske vodne črte, kjer gradnja ne bo dovoljena. Zaradi upoštevanja obal, na katere neposredno in škodljivo vplivajo podnebne spremembe in tveganja za naravne nesreče, nepozidano območje ne sme biti široko manj kot 100 metrov!

Država bo skrbela za pomorsko pravo skladno z mednarodnimi pravili

Ta zaveza vključuje pospeševanje razvoja pomorskega in prometnega šolstva ter podporo znanstveno-raziskovalnemu delu v zvezi z morjem in pomorskimi dejavnostmi. Z njo zagotovo ni bilo mišljeno krčenje finančnih sredstev, zmanjševanje vpisnih mest in ustanavljanje zasebnih šol, ki bi proizvajale McDonald's pomorce po zgledu šnelkurzov iz Kumrovca. Fakulteta za pomorstvo in promet ljubljanske univerze kot vodilna tovrstna institucija ne more živeti od (zaenkrat še) svežega morskega zraka; simulatorji, plovila, strojne delavnice, sohe in druga oprema, ki jo zahtevajo mednarodni standardi, precej stanejo, a so nujni pripomočki za bodoče pomorščake, ki še vedno slovijo kot vrhunski kader. Naj negujemo in izboljšujemo kakovost ali naj podležemo patokratski  ignoranci?

Ker novoizvoljena premierka napoveduje nekaj pohvalnih reorganizacij ministrstev, predlagam razdrtje  nepremišljeno združenega ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki s pasivnostjo in neučinkovitostjo škodi slovenskemu pomorstvu. Promet in morje sta v pristojnosti številnih upravnih organov in državnozborskih odborov, kar povzroča dokaj neusklajeno delovanje, nepreglednost, jalovost in zmedo. Zato bi kazalo pretehtati možnost ustanovitve ministrstva za pomorstvo in promet (ter sličnega parlamentarnega telesa), ki bi celostno odgovarjalo za vse, kar je povezano s transportom in morjem, vključno z ribištvom, morebitno obalno stražo, skrbjo za zdravo morsko okolje in obalnim prostorskim planiranjem. Slovenija je deklarirano in de facto pomorska država, zato bi se morala politika vseskozi ukvarjati z morjem, ne samo takrat, ko buči zaradi Hrvaške ali pristaniške stavke. Smo ena od redkih držav na tem planetu, ki ima morje narisano v grbu in posledično na zastavi, vendar ga očitno ne vidimo zaradi hribovsko-kotlinske zadrtosti.

Prav tako bi bilo treba prenoviti Resolucijo o nacionalnem programu razvoja pomorstva. Bolj bi zaleglo, če bi razvoj pomorstva vključili v celostno pomorsko politiko, ki bi dosledneje slonela na modri knjigi Evropske unije, smernicah za pripravo nacionalnih politik, okvirni direktivi o morski strategiji in drugem relevantnem mednarodnem pravu. Pristojni minister naj bi ustanovil medresorsko delovno skupino za področje pomorstva, katere vodja bi mu moral poročati vsaj dvakrat letno. Je to še naprej zgolj utopična želja tistih, ki nam ni vseeno, kaj se (ne) počne s pomorstvom?

Nikoli ne dvomimo, ali lahko majhna skupina resnih in predanih ljudi spremeni svet, kajti v resnici je to edino, kar ga sploh lahko, je dejala kulturna antropologinja Margaret Mead. Zdaj je na potezi "nova" vlada, toda naj nas prosim zopet ne matira!

Več iz rubrike Morje:

Izola z dnevi cipljev

Staro pristanišče zablokiralo Trst!

Nova sezona križarjenj čez dva meseca