Trajnostni koncept se kaže kot bolj celostno načelo delovanja, saj vključuje ne le ekološko razsežnost, ampak tudi socialno in ekonomsko. Da bo torej mogoče kmetijo predati nasledniku v stanju, primernem tudi za prihodnjo generacijo.

Ker gre pri tem za skupinsko poslanstvo, skoraj za skupno dobro, bi morali vsi znotraj panoge nastopiti povezano, vendar mora nekdo prevzeti pobudo, pravijo vinogradniki. To bi po njihovem mnenju lahko bile organizacije znotraj sektorja vinogradništva in vinarstva, recimo zbornica, na začetku pa bi bila dovolj manjša organizacijska enota, ki bi pripravila teren za razvijanje sistema.

V Avstriji so to uspešno postavili že pred 15 leti, izkušnje o trajnostnem razvoju kot ključni vinarski paradigmi je slovenskim vinogradnikom predstavil Franz G. Rosner z visoke šole za vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo iz Klosterneuburga.

Direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc ob tem pravi, da so prvi, ki ponavadi postavijo ostre zahteve in pričakujejo hitre izpolnitve, trgovci in če resni trgovski verigi ne moreš zadostiti, te pač vrže s police.

"Druge države postavljajo te sisteme na ozemlju cele države, saj trajnostni razvoj ne bo samo individualna zgodba, ampak jo bodo peljale države ali regije kot skupinsko nalogo. In če se temu ne bomo pridružili, bomo ostali zadaj," opozarja Brejc.

Sicer pa marsikaj od tega, kar je vključeno v trajnostno pridelavo, po besedah Denisa Rusjana z ljubljanske Biotehniške fakultete v Sloveniji že poznamo in uporabljamo. Na primer varstvo vinske trte ali postavitev vinogradov, imamo pa tudi že odgovor na bližajočo se prepoved uporabe glifosata v prihodnjih letih, to je uporabo specialnih priključkov za traktorje, ki bodo uporabi strupa skoraj v celoti nadomestili.

Letos manj pridelka na Primorskem

Napovedim o stanju pred trgatvijo se vinarji v zadnjih letih izogibajo, češ da je še vedno veliko odvisno od vremena, ki lahko bistveno vpliva. Pričakujejo nekaj manj pridelka na Primorskem, nekaj je težav z odkupom grozdja v Podravju, v Posavju naj bi bilo pridelka nekaj več.

Brejc pravi, da imamo razmeroma nejasen položaj, če gledamo skozi prizmo pričakovanj v prihodnjem letu. "Ocene so sicer v prid kakovosti, ki bo zadostovala za mednarodne trge, tu nas najbolj skrbi, da ohranimo stalne in stabilne kupce, količinsko pa verjamemo, da bo grozdja dovolj," dodaja.

Slovenija izvozi med pet in osem milijoni litrov vina, pet, ko so letine majhne in ko večino izvozimo v steklenicah, ter osem, ko je vina več in ga v odprtem stanju pošljemo predvsem na trge, kjer iščejo osnove za peneča se vina. Izvoz je stabilen, sicer ne raste, se pa cenovno in vrednostno dviga, so še pojasnili na Agri.