Ko so pred 76 leti sprejeli Splošno deklaracijo človekovih pravic s strani Generalne skupščine, je zavladal optimizem, da se bodo človekove pravice v naslednjih letih le še krepile, danes, v luči globalnih izzivov in naraščajoče neenakosti, pa se zaupanje v učinkovitost človekovih pravic zmanjšuje. Svetovni dan človekovih pravic so na UP Fakulteti za humanistične študije v torek, 10. decembra, obeležili z gostujočim predavanjem dr. Barbare Gornik na temo Raziskovanje človekovih pravic: pristopi in izzivi v antropološki perspektivi. Dogodek je potekal v prostorih fakultete in pritegnil študente ter javnost, ki jih zanimajo vprašanja človekovih pravic v sodobni družbi.
MEDNARODNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC NA UP FHŠ: Obeležili so ga z gostujočim predavanjem (FOTO)
Koper
Dr. Barbara Gornik je v svojem predavanju naslovila nekatere ključne izzive, s katerimi se danes soočamo pri uveljavljanju človekovih pravic. Človekove pravice predstavljajo pravna, moralna in uresničljiva jamstva, ki so univerzalna za vse človeštvo. So bistvenega pomena za človekovo dostojanstvo, enakost, demokracijo, mir in trajnostni razvoj. Ob tem je izpostavila razkorak med začetnim optimizmom, ki je spremljal sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, in trenutnim stanjem, v katerem se zaupanje v učinkovitost človekovih pravic zmanjšuje, še posebej v luči globalnih izzivov in naraščajoče neenakosti.
V predavanju je najprej kritično analizirala tradicionalno razumevanje človekovih pravic in izpostavila skepticizem, ki ga antropologi pogosto izražajo glede univerzalnosti teh pravic. Sledil je pregled metode etnografskega raziskovanja človekovih pravic, pri čemer je predstavila tri različne pristope. Prvi pristop poudarja odgovornost antropologov, da s svojim strokovnim znanjem podpirajo pravice marginaliziranih skupin. Drugi obravnava človekove pravice kot predmet antropološkega raziskovanja, medtem ko tretji uvaja kritično antropologijo, ki presega meje tradicionalne discipline in vključuje vpoglede iz drugih akademskih področij.
Predavanje je ponudilo priložnost za poglobljen razmislek o tem, kako lahko antropologija prispeva k razumevanju in širjenju človekovih pravic v kompleksnem in pogosto neenakem svetu. Udeleženci so imeli priložnost razpravljati o aktualnih izzivih in novih pristopih, ki jih lahko uporabimo pri zaščiti in promociji človekovih pravic v današnjem času.
Dr. Barbara Gornik je sicer znanstvena sodelavka na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in docentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti UL. Predavanje je organizirano v okviru projekta Listina Evropske unije o temeljnih pravicah: Antropološka perspektiva (Jean Monnet modul) in projekta Svoboda izražanja skozi naracije izrednega stanja: antropološka študija slovenske (anti)demokratične zavesti med epidemijo Covid-19 (financirano s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno dejavnost in inovacijsko Republike Slovenije).