Naziva prostovoljca leta 2024 v koprski mestni občini je Tilen Pajek vesel, a mu pomeni več kot to. Zanj je to priznanje za skupno delo celotnega Zavoda Modri december in skupine prostovoljcev. "Prepričan sem, da smo žal postali družba, v kateri je vrednota pomagati in to prostovoljno, velikokrat v ozadju. Nikoli nimamo časa in prevečkrat nam je vse težko. Na drugi strani pa verjamem, da še vedno radi pomagamo in da so prostovoljci aktivni. Da je temu tako, so dokaz tudi vsi ostali, ki so na natečaju prejeli priznanja in so aktivni na svojih področjih. Smo družba, ki nujno potrebuje dobre zgodbe in prostovoljstvo," pravi.

V Zavodu Modri december, kjer Tilen deluje, skrbijo za spodbujanje zavedanja o avtizmu in Aspergerjevem sindromu. Spoznanje, da smo družba, v kateri je avtizem prisoten, je zanj ključnega pomena. "To je bil tudi glavni povod, da sem se pridružil zavodu in začel pomagati. Pomagati s tem, kar znam. Sem namreč brez strokovnega znanja za pomoč osebam z avtizmom, vendar z željo pomagati in z znanjem s področja za stike z javnostmi sem uspel zavodu dodati del mozaika, kjer avtizem doseže širšo javnost ter postane del skupnosti."

Zavod Modri december je od leta 2015 nevladna organizacija v Kopru, ki ustvarja varno in inkluzivno okolje za osebe z avtizmom, ki se želijo vključiti v program aktivnosti. Začeli so kot izobraževalni zavod, ki je razširil dejavnost na programe in storitve za osebe z avtizmom vseh starosti, leta 2019 pa jim je Ministrstvo za izobraževanje podelilo status delovanja v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja. Pod okriljem zavoda dela 18 prostovoljcev.

Zavod sicer skrbi za mednarodne mladinske izmenjave za mlade z avtizmom, za izobraževanje staršev in strokovnih delavcev v vrtcih in šolah, za pomoč pri učenju šolarjev z avtimom ter za svetovanje staršem, ki se soočijo z diagnozo pri otrocih. Tudi pri projektu 'Imam avtizem, pa kaj potem', za katerega so bili nagrajeni, je šlo za izmenjavo izkušenj mladih z avtizmom. Mladi iz Slovenije so gostili mlade iz Latvije.

Tilen pri svojem delu opaža, da imajo ljudje znanja in vedenja o avtizmu kot pred leti, več je podpore in razumevanja do takšnih ljudi. Stiske doživljajo tako avtisti, kot njihovi starši in skrbniki. "Stiske se kažejo na zelo različne načine. Morda naj izpostavim izčrpanost in iztrošenost tako oseb z avtizmom kot njihovih družin," pravi in dodaja:

"Osebe z avtizmom so tiste, ki so glavno gonilo za vse moje delo. Podporo, ki jo z našim in mojim prostovoljnim delom dobijo, si več kot zaslužijo. So namreč krasne osebe: čuteče, polne vrednot in vredne pozornosti, ki je s strani strokovne in državne javnosti žal ne dobijo."

V mladih letih je bil Tilen prostovoljec v Obalnem društvu proti mučenju živali oz. Obalnem zavetišču, je redni krvodajalec, ki rad poprime za kuhalnico tudi, ko je treba pripraviti obrok brezdomcem ali odvisnikom. "Ni vedno denar tisto, kar pomeni, da si nekaj dobil ali se je vredno potruditi. Prostovoljstvo mi je dalo ogromno prijateljev, izkušenj, znanj, zadovoljstev, objemov, solz sreče, uspehov, idej in čudovitih ur v družbi krasnih ljudi, polnih vrednot. Dalo mi je krasno prijateljico Martino, ona je življenjsko darilo, ki ga brez postovoljstva in zavoda ne bi bilo," zaključuje.