Slovenija z vrsto novih dosežkov na področju naravoslovnih ved

Slovenija

Slovenski znanstveniki so v lanskem letu dosegli vrsto novih dosežkov tudi na področju naravoslovno matematičnih ved. Predstavili so jih danes na Institutu Jožef Stefan (IJS), v okviru serije predstavitev izjemnih znanstvenih dosežkov v letu 2012, ki jo organizira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Znanstveniki so predstavili dosežke s področij, kot so matematika, fizika, biologija, kemija, biokemija in molekularna biologija, geologija, varstvo okolja, farmacija ter računsko intenzivne metode in aplikacije.

Med dosežki, do katerih so na omenjenih področjih lani prišli ali so k njim pomembno prispevali slovenski znanstveniki, so med drugim odkritje novega delca z lastnostmi Higgsovega bozona, nova metoda za računanje multiplikatorjev Bogomolova, nove spojine za detekcijo sprememb v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo.

Več informacij o lanskih dosežkih s tega področja je na voljo na spletnem naslovu http://www.arrs.gov.si/sl/dogodki/13/inc/Program_naravoslovje.pdf.

Lenarčič razočaran nad premajhnim zanimanjem za znanstvene dosežke

Direktor IJS Jadran Lenarčič je sicer pred samimi predstavitvami izrazil razočaranje nad premajhnim zanimanjem za predstavitve znanstvenih dosežkov ter opozoril na širši primanjkljaj prepoznavanja vloge znanosti ter nerazumevanje procesov, ki privedejo do znanstvenih dosežkov in prenosa znanstvenih dosežkov v gospodarstvo.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je medtem pojasnil, da se je vlada ob zavedanju pomena kontinuiranega vlaganja v znanost odločila, da v proračunu za prihodnje leto znanosti nameni več sredstev, poleg tega pa namerava stanje izboljšati tudi s spremembami organiziranosti tega področja.

"Znanost je naložba z največ multiplikatorji," je povedal minister in izrazil upanje, da v zadnjih letih na tem področju ni bilo preveč izgubljenega. V luči dejstva, da se vlade prej ali slej zamenjajo, še upa, da bodo tudi prihodnje vlade nadaljevale z dvigovanjem sredstev za znanost.

Sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom

Direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Franci Demšar pa se je dotaknil tudi vprašanja sodelovanja znanosti in gospodarstva. Na podlagi razpoložljivih podatkov po njegovih besedah ni mogoče reči, da je sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom slabo. Pač pa je res, da je v preteklem letu prišlo do padca sredstev iz gospodarstva za znanost, kar nakazuje na vpliv gospodarske krize.