- da na pridobljenem projektu potem od točkarjev oz. rentnikov ni popolnoma nobene vsebinske koristi, je menda jasno; važno, da smo vanj vpregli v prejšnji alineji omenjene »zamorce« in projekt bo tekel »kar sam od sebe« - no, pravzaprav je važno, da zamorci do rokov napišejo vsa projektna poročila, kaj je v njih, pa tako nikogar na ARRS-ju ne zanima oz. ne bo šel preverjat, da o samem projektnem rezultatu negovorimo (menda se tisti z darovčistično ne-spranimi možgani lahko strinjamo, da PROJEKTNI REZULTAT PAČ NI ENAKO PRAVOČASNO NAPISANO IN ODDANO PROJEKTNO POROČILO);
DOKAZ: poiščite si na ustreznih mestih v Sicrisu (http://sicris.izum.si/search/rsr.aspx?opt=3

Cenjeni bralci,

spričo včerajšnjega blefiranja Vesne Mikolič na tiskovni konferenci, s katero je želela po potemkinovsko uprizoriti dve leti prepozno splavitev njenega "epohalnega" "slovaropisnega" dela, za katero je od državre pocuzala 150 tisoč evrov javnega denarja, rezultata pa nobenega (oz. nikakor ne takšnega, kot ga je obljubila v projektni prijavi, na podlagi katere ji je država projekt dodelila v izvedbo - financirala slednjo) si dovoljujem v namen ozaveščanja zainteresirane javnosti spodaj pod črto objaviti pisanje, ki sem ga poleti objavil na (zdaj cenzuriranem) spletnem portalu Primorska.info, kjer se je tedaj na veliko debatiralo o (ne)upravičenosti poseganja rektorja Dragana Marušiča v "poslovanje" Fakultete za humanistične študije (FHŠ) in Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS), dveh članic Univerze na Primorskem (UP).

Menim, da je spodnje pisanje relativno dober, tj. resničen, objektiven, natančen, argumentiran in nazoren, prikaz projektnega dela (no, "dela") , kot sta ga na "svojih" institucijah inavgurirala in dolga leta prakticirala zdaj bivši direktor ZRS "dr." Darko Darovec (spodaj v tekstu imenovan "Šparko Šparovec") in zdaj bivša dekanja FHŠ "dr." Vesna Mikolič (spodaj v teksu imenovana "Vesna Nikoli Nič") ter njuni - po svobodni ali nesvobodni volji - podaniki (spodaj v tekstu "darovčiki").

Zadnje mesece, odkar je rektor Marušič skupaj z ostalimi dobronamernimi elementi na UP zaustavil njihovo neodgovorno početje (za katerega že nekaj mesecev v splošno jezikovno rabo skušam vpeljati izraz "darovčizem", ki bi ga na kratko lahko definirali kot tajkunski model okoriščanja z javnofinančnimi sredstvi in pri tem izkoriščanja nemočnih oz. brezpravnih podrejenih), spremljamo vse mogoče in nemogoče, zlasti pa seveda podle, pritlehne, sprenevedave in primitivne poizkuse retrogradnega legitimiziranja početja Darovca, Mikoličke in pajdašev s poizkusom restavracije strahotnih in z ničemer upravičenih oz. opravičljivih privilegijev (npr. zaslužki, ki segajo od 120-200 odstotnih mesečnih dohodkov, nepredavanja v predavalnicah - redna "nadomeščanja " s strani asistentov in mladih raziskovalcev, 100-odstotne plače k 100-odstotnim penzijam, nepregledno rokovanje z javnim denarjem po principu "kakor nam drago" ipd.), ki si jih je omenjeni krog s spretno manipulacijo z visokošolsko zakonodajo, nadzornimi institucijami, različnimi slamnatimi in tako ali drugače komprmonitiranimi figurami, kuveratami in kovčki nagrabil v preteklem obdobju. O enem takšnih restavratorsko-reakcionarnih poizkusov je pred meseci poročal tudi vaš portal: http://www.regionalobala.si/novica/zapleti-zlorabe-in-manipulacije-s-podpisi
Čedalje več je indicev, ki govorijo, da se v središču teh za akademsko kulturo in javno dobro zločinskih prizadevanj nahaja in niti vleče nihče drug kot t. i. Večno Prva Dama UP, prva rektorica UP "dr." Lucija Čok, ki bi rada na univerzi pred "zasluženim" odhodom v penzijo ojačala pozicijo svoje hčere in brata, enega ključnih Darovčevih "rentnikov", odstopljenega nesojenega dekana Fakultete za egronomske in kineziološke študije (FENIKS), "dr." Rada Pišota. Morda celo tako zelo ojačala, da bi slednji, znan tudi po neusmiljenem podpisovanju pod znanstvene izdelke "njegovih" mladih raziskovalcev (tudi sicer pogosta praksa na nekdaj Darovčevem ZRS-ju), znal v kratkem po spletu prečudnih "naključih" na rektorski funkciji celo nadomestiti rektorja Marušiča ...

Z željo, da se anomalije v slovenski znanosti in visokem šolstvu čim prej odpravijo v dobro vseh poštenih znanstvenikov, pedagogov, odjemalcev njihovih storitev (študenti, strokovnjaki) ter seveda tistih, ki jim delo omogočajo - slovenskih davkoplačevalcev,

UK

____________________________________________

Urbana klobasa 28. 07. 2012 | 12:25

Cenjeni bralci,

naj mi bo v dobro slovenske znanosti dovoljeno (ko so darovčiki že tako izjemno željni moje družbe) ponovno nekoliko porazpravljati o eni od številk z zaenkrat (ja, prav ste prebrali, to je zgolj ZAENKRAT) znanega spiska Šparovčevih kvantitativnih pregreh, in to o številki 300.000 EUR. Kot je vsem bralcem tehle forumov dobro znano, gre za vsoto, ki jo je dobronamerna davkoplačevalska javnost namenila instituciji Šparka Šparovca za dosego dveh napovedanih projektnih ciljev,in sicer Večjezičnega terminološkega slovarja turizma (nosilka »dr.« Vesna Nikoli Nič) ter Dialektološkega atlasa Sloveske Istre in Krasa (nosilec »dr.« Goran Filipi), in ostala praznih rok. Torej, za tisto, za kar je država dvema Šparovčevima »znanstvenikoma« namenila denar, nima za pokazati popolnoma ničesar oprijemljivega (kak nov Nikoli Ničkin set kristalnih kozarcev ali morda nova Filipijeva viseča mreža za na vrt pač med »oprijemljive projektne rezultate« ne sodita, razen morda v darovčistični alternativni verziji resničnosti).

Zakaj ponovno načenjam to temo, se najbrž sprašujete. Najprej zato, ker darovčiki s samo Presvetlo Nekdanjo Materjo Dekanjo na čelu (ja, dama se je doslej nekajkrat spustila s svojega »humanističnega« oblaka med nas na ta »umazani forum« - ko je pač ugotovila, da razprave Urbane klobase s foruma uhajajo v izvenelektronsko okolje – in nas počastila s svojo razžaljeno prisotnostjo) doslej kljub silnemu razmetavanju s pasjimi bombicami niso uspeli odgovoriti še ničesar konkretnega – mimo nekaj bednih poskusov spregledljivega sprenevedanja (tako naj bi bil Filipijev atlas »v tisku« »že nekaj časa« pri neki »zagrebški založbi« – imeniten izgovor, ki ti dopušča interpretacijo, da je knjiga pravzaprav že ves čas pripravljena, le od dobre volje gospodov tiskarjev in lege planetov je odvisno njeno lansiranje nekam, kjer jo bo mogoče tudi otipati; Nikoli Nička pa nas pošilja po slovarju spraševat kar na Amebis, tj. računalniško firmo iz Kamnika, ki ji je za izdelavo slovarja namenila gratis - ja, torej del projektnega denarja gotovo ni bil porabljen za nakup ustrezne projektne opreme - elektronsko orodje oz. terminološki portal – a tudi poizvedovanje pri gospodih računalničarjih nas še vedno pusti tavajoče v temi, saj ne samo, da nas ne znajo obvestiti o tem, koliko npr. stane že gotovi izdelek, njihovi odgovori nedvoumno kažejo na to, da izdelka v obljubljenih oblikah, torej knjižni, CD-jevski in spletni, in od obljubljenega časa dalje, torej od januarja 2011, ni na spregled).
Skratka, darovčiki o tematiki evidentno nimajo pojma, pravzaprav nimajo odgovora, kakršnega bi si želeli in s kakršnim bi nadležno poizvedujočemu lahko zelo preprosto in še bolj hitro zamašili usta, namreč – »tule je slovar (z letnico 2011), tule pa atlas (z letnico 2010)«; namesto, da bi to dejstvo s povešeno glavo priznali in se s povešenim repom umaknili v kot, kamor sodijo, si izmišljajo vse mogoče in nemogoče traparije (Žagarjevo politično komentiranje, Drevenškova črna magija, Tajino »ležanje na pedagoških urah«, kar koli že to pomeni), da bi le preusmerili tok debate, predvsem pa pri izgovarjanju strumno in s pridom manifestirajo graditeljsko načelo Velikega Šefota – »če jaz rečem, da nekaj je oz. da nečesa ni, se mora realnost kratko malo prilagoditi mojim izjavam oz. volji«. Če torej Nikoli Nička zagotavlja, da Slovar JE, in če ga realnost ne zna in ne zna izvreči, potem toliko slabše za realnost (in davkoplačevalce oz.uporabnike), kot je nekdo enkrat že posrečeno zapisal na forumu.

Drugič pa si je potrebno zadevo še enkrat temeljito uzavestiti zato, ker je projektno delo sama srž obstoja Šparovčeve institucije in se nam z analizo grozovito lahkotnega odnosa Šparovčevih rentnikov do lastnih projektov v polni meri razkrije ŠOKANTNO NEODGOVOREN IN PODCENJUJOČ ODNOS ŠPAROVCA IN KAMERADOV DO DRŽAVE OZ. DRŽAVLJANOV, KI JIM FINANCIRAJO EKSISTENCO, DO KOLEGOV ZNANSTVENIKOV Z DRUGIH INSTITUCIJ, KI SO NA PROJEKTNIH RAZPISIH VSAKIČ ZNOVA PRISILJENI TEKMOVATI Z LJUDMI, KI TISTEGA, ZA KAR SO BILI PLAČANI, SPLOH NISO OPRAVILI, DO ZNANOSTI OZ. STROKE, KI Z LJUDMI, KATERIM EDINI CILJ JE PRIDOBITEV RAZPISANIH FINANČNIH SREDSTEV, NIKAKOR NE MORE VSEBINSKO NAPREDOVATI, IN PRAVZAPRAV DO ŠIRNE AKADEMSKE SFERE V CELOTI, SAJ JIM V ZASLEDOVANJU STRIKTNO PRIDOBITNIŠKIH CILJEV USPE POSREDNO POLIVATI GNOJNICO TUDI ČEZ SLEHERNEGA ZAPOSLENEGA V AKADEMI.

Ta sprevžreno neodgovoren in vsega prezira vreden vsestransko (razen do lastnih denarnic) ignorantski odnos Šparovčeve bande je razviden kot na dlani že iz njihovega odgovarjanja na forumu na preprosto in jasno postavljeno vprašanje: »Goran, Vesna, kje sta slovar in atlas?« Da niso nikomur nič dolžni odgovarjati, pravijo, in da gre pri vsem skupaj le za »zlobno Žagarjevo natolcevanje«.
Ej, fantje in dekleta, PORABILI STE 300 TISOČAKOV DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA, ZDAJ PA PRAVITE, DA NISTE NIKOMUR DOLŽNI POLAGATI RAČUNOV, KO VAS VPRAŠA, KJE JE IZDELEK, ZA IZDELAVO KATEREGA VAM JE BIL DODELJEN DENAR. S kom je tule nekaj narobe?!!?!?!?!?!? In tudi če – poudarjam, TUDI ČE - bi šlo pri Žagarjevem opozarjanju na manjakjoče projektne razultate res za plod kakšnih nečednih namenov, to še vedno ne spremeni dejstva, DA REALIJ, KI STE JIH DAVKOPLAČEVALCEM OBLJUBILI ZA NJIHOV DENAR, NI NA SPREGLED – IN TO ŽE LETO IN POL OZ. DVE LETI PA POL OD TEGA, KAR BI MORALE BITI ŽE KREPKO NA SPREGLEDU. Vam je tudi za to kriv Žagar!?!?!?!?!? Ali je Žagar nemara pač kriv (in bo »kasiral svojo porcijo«, kot je grozila Nikoli Nička – seveda, ko zmanjka manevrskega prostora za neskončno nakladaštvo, sprenevedanje in posiljevanje z »dialogom«, takšnim z vnaprej znanim izidom, in ko ne zaleže niti skrivanje za Šparkotom, za katerim se zelo kmalu ne bo mogla skrita niti branjevka na koprski tržnici, ženska začne bolj ali manj odkrito groziti) zgolj in samo zato, ker si je drznil opozoriti (žalostno, da je za opozarjanje na tovrstne zadeve potreben nek raziskovalec z druge institucije, ko imamo vendar plačevano agencijo, torej ARRS, ki bi morala skrbeti za nadzor nad zadevami, ki sodijo v njeno pristojnost) na DEJSTVO, DA NISTE OPRAVILI DELA, KI BI GAPO ZAKONITOSTIH IN UZANCAH VAŠE SLUŽBE MORALI?

Retorično vprašanje, vem, da nanj ne bom dobil odgovora, vsaj povezanega s tistim, o čemer sprašujem ne. Zato pa si še malce oglejmo, kako si torej Šparovec in kameradi predstavljajo projektno delo. Orisujem kar se da pregledno v spodnjih alinejah:

- kot hijene prežimo na VSE projektne razpise in čim so zunaj, UPRIZORIMO STAMPEDO z vsemi materialnostmi in vsemi kadri, kar jih imamo, pri čemer se niti najmanj ne oziramo na to, kaj od razpisanega smo glede na zaposlene raziskovalce, njihove usposobljenosti ter znanje, s katerim razpolagamo, sposobni kompetentno opraviti;

- da si povečamo možnost za sprejetje naše projektne prijave, t. i. projektne skupine (torej ljudi, ki bi po logiki stvari morali delati na projektu, če bo sprejet v financiranje, in delo katerih smo državi pravzaprav obljubili) napolnimo s striktno samo tistimi ljudmi, ki posedujejo največ znanstvenih pik, ne glede na to, kdo od teh točkarjev,če sploh kdo (navadno gre za Šparovčeve najožje rentnike, vsaj v veliki večini), bo potem dejansko na pridobljenem projektu delal;

- če imamo to »imenitno priložnost«, da kot direktor raziskovalne institucije sedimo še v upravnem odboru institucije, ki raziskovalne institucije financira, kot je vrsto let sedel Šparko v Upravnem odboru ARRS (očitno v tej deželi ni še nihče slišal za konflikt interesov), imamo na voljo dodaten vzvod, da recenziranje naših projektnih prijav skanaliziramo do tistih recenzentov, ki so nam oz. vodjem naših projektnih skupin zaradi tega ali onega tako ali drugače naklonjeni;
PRIMER: TAKO KOT JE NIKOLI NIČKINE IN FILIPIJEVE PROJEKTNE PRIJAVE OCENJEVAL SEKSISTIČNI ŠOVINIST – ali šovinistični seksist, če hočete – MARKO JESENŠEK, zato je bilo pač potrebno njegov »odhod« s FHŠ-ja zavoljo predavalniških ekscesov na vse kriplje omiliti, zminimalizirati njegov pomen in – v končni fazi – zanikati, da so se omenjeni ekscesi sploh kadar koli primerili (Nikoli Nička je namreč kasneje, jeseni 2010, v medijih celo retrospektivno zanikala, da bi se na FHŠ zaradi »gospoda« Jesenška kadar koli dogajale kake nepravilnosti, razen nekih »nesporazumov v zvezi z izpiti«, čeprav obstajajo neizpodbitni dokazi – ki jih je videla in slišala ter se na njihovi podlagi spomladi 2008 strinjala, da je res najbolje, če se »gospod« poslovi od FHŠ – o nasprotnem) ;

- ko/če je projekt pridobljen, na njem »zaposlimo« ljudi, ki jim za njihovo projektno delo ni potrebno plačevati plače, saj jo pridobivajo iz drugega naslova oz. vira (MR-ji), ali pa zaposlimo tiste s slabšo »papirnato« kvalificiranostjo, manjšimi delovnimi izkušnjami ter tozadevno nižjim plačilnim razredom (asistenti) ter jim v zaposlitveni pogodbi na projektu namenimo le nekaj deset odstotkov (delali bodo pa potem itak po potrebi, torej po pravilu več od tistega, kar piše v pogodbi in za kolikor so plačani), zato da za njihovo plačevanje porabimo kar se da minimalno iz pridobljenih projektnih sredstev;

- da na pridobljenem projektu potem od točkarjev oz. rentnikov ni popolnoma nobene vsebinske koristi, je menda jasno; važno, da smo vanj vpregli v prejšnji alineji omenjene »zamorce« in projekt bo tekel »kar sam od sebe« - no, pravzaprav je važno, da zamorci do rokov napišejo vsa projektna poročila, kaj je v njih, pa tako nikogar na ARRS-ju ne zanima oz. ne bo šel preverjat, da o samem projektnem rezultatu negovorimo (menda se tisti z darovčistično ne-spranimi možgani lahko strinjamo, da PROJEKTNI REZULTAT PAČ NI ENAKO PRAVOČASNO NAPISANO IN ODDANO PROJEKTNO POROČILO);
DOKAZ: poiščite si na ustreznih mestih v Sicrisu (http://sicris.izum.si/search/rsr.aspx?opt=3