KGZS je v sporočilu za javnost zapisala, da se napovedujejo dvigi cen gnojil, žita in energentov, kar bo ob že tako visokih vstopnih cenah še dodatno otežilo položaj slovenskih kmetov. Prav tako je zaradi pomanjkanja in občutno povišane cene gnojil vprašljiva letošnja setev, podražila pa se bo tudi krma.

"To lahko vodi v še večje opuščanje kmetovanja, kar pa si ob napovedanih zaostritvah razmer na prehranskem trgu zagotovo ne moremo privoščiti, saj bi to pomenilo še večjo odvisnost od drugih. Ne pozabimo, da so cene hrane v zadnjih mesecih že narasle," so zapisali. Dodali so, da se ob tem postavlja vprašanje, ali bo potrošnik še vedno pripravljen sprejeti višje cene hrane in tako pokriti naraščajoče vstopne stroške pri pridelavi hrane in krme.

KGZS zato predlaga tehten razmislek o vsebini slovenskih in evropskih usmeritev v kmetijstvu. "Smo pred sprejetjem skupne evropske kmetijske politike, ki ob napovedanih zaostrenih omejitvah za kmetovanje in bolj zeleni usmeritvi zagotovo ni upoštevala razmer, kot je trenutna vojna v Ukrajini," so jasni na zbornici.

Spomnili so, da tudi tako imenovani zeleni dogovor in strategija od njive do vilic nista vključevala tovrstnih scenarijev, ki jih pišejo sedanje razmere. "Če k temu prištejemo tudi dejstvo, da imamo v Sloveniji že vrsto let težave s samooskrbo z nekaterimi pridelki oziroma živili, je sedaj zadnji čas, da temeljito premislimo o prihodnosti slovenskega in evropskega kmetijstva," so zapisali.

Po njihovem mnenju si Evropa in Slovenija ne moreta privoščiti, da bi bila v večini odvisna od uvoza hrane in da bi bili evropski državljani ponovno lačni. Kot so še zapisali, se je pred več kot 50 leti skupna evropska kmetijska politika oblikovala prav z namenom, da v Evropi nikoli več ne bomo lačni.