DZ danes na izredni seji na zahtevo poslanske skupine SDS razpravlja o sanaciji večmilijardne luknje v slovenskih bankah, za katero je vlada v teh dneh že zagotovila tri milijarde evrov. Ta denar so prejele NLB, NKBM in Abanka, a verjetno bo treba dokapitalizirati še nekatere druge banke, je dejal Šircelj. Ob tem je opozoril, da v stresne teste, ki so pokazali primanjkljaj kapitala v višini 4,8 milijarde evrov, niti niso bile vključene vse banke v Sloveniji.

Zakaj vlada ne razkrije kupca obveznic?

"Pred dvema dnevoma je vsak Slovenec plačal 1500 evrov za dokapitalizacijo teh treh bank," je povzel Šircelj in vladi očital, da ne želi razkriti skrivnostnega kupca obveznic, ki jih je ob objavi rezultatov stresnih testov izdala po zelo visoki obrestni meri. Račun verjetno še ni dokončen in Šircelj se je vprašal, ali so banke, predvsem državne, orožje za množično uničevanje Slovenije in domovanje pohlepa v Sloveniji.

Finančni minister je zagotovil, da vlada pri sanaciji bank ukrepa hitro in verodostojno, kar vliva zaupanje in pričakovanje, da bo delo teklo dobro tudi naprej. To se po njegovih besedah vidi tudi na finančnih trgih, saj so se obrestne mere na slovenske obveznice v tem tednu pomembno znižale.

Šircelj je vladi očital, da ni sprejela nobenih ukrepov ali priporočil glede odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov bank ter sveta Banke Slovenije za nikoli odplačane kredite, prav tako ni predstavila nobenih ukrepov, kako naj banke poslujejo naprej. Zato ni nobenih zagotovil, da bodo banke začele kreditirati gospodarstvo, je opozoril.

Črpanje bank pod pretvezo nacionalnega interesa

Razloge za to je Šircelj našel v načinu privatizacije preko delničarskih parkirišč, s katerimi se je prikrivalo dejansko lastništvo v podjetjih, ter v menedžerskih prevzemih. "Z menedžerskimi prevzemi smo želeli privatizirati bivša družbena podjetja na način, da so dobivala slabo zavarovane ali nezavarovane kredite, predvsem na podlagi klientelističnih in prijateljskih povezav med menedžerji in člani uprav," je dejal.

Zato so v SDS pripravili vrsto priporočil, s katerimi naj bi DZ vlado pozval k ukrepanju, ki pa jih odbor DZ za finance kot matično delovno telo v četrtek ni izglasoval. Vlada bi denimo morala po mnenju poslancev SDS preveriti, v kolikšni meri so se po osamosvojitvi v bančnem sistemu tako na strani regulatorjev kot na strani poslovnih bank ohranile omenjene klientelistične oz. družinske povezave.

Jožef Horvat (NSi) se je strinjal s Šircljem, da je bančna luknja rezultat nesposobnosti, nepravilnosti in nezakonitosti dela ter koruptivne in kriminalne dejavnosti elit. Sam pričakuje, da bo uvedena javna preiskava, v kateri se bo za vsa neodplačana posojila ugotovilo, kdo jih je predlagal, odobril in imel od njih korist, ali se jih je dajalo malomarno oz. celo protipravno, ter ali so bila dana pod pritiskom vplivnih interesnih skupin.

Ne glede na politično barvo morajo odgovarjati tisti, ki so sporne kredite najemali, jih dajali in nadzorovali, je pozval tudi Andrej Vizjak (SDS). "Če ne bodo plačali računov, potem sanacija bank ne bo uspela, milijarde davkoplačevalskega denarja pa bodo vržene stran," je opozoril. Ob tem je zahteval, da morajo sanaciji bank slediti ukrepi za spodbuditev gospodarstva, sicer se nam bo zgodila še ena bančna luknja.

Tudi po besedah Franca Bogoviča (SLS) za bančno krizo niso krivi le menedžerji podjetij, ki niso odplačali najetih kreditov. "Več kot jasno je, da je za tem tudi določeno politično ozadje, ki je vplivalo na to, da se je lahko zgodilo, kar se je," je dejal in dodal, da si niso nikakor predstavljali, da so ti, ki bi naj v Sloveniji upravljali s tem premoženjem, navadni kvartopirci in prevaranti, ki zapravijo zapitek v nekaj letih.

Bančna luknja je nastajala dolga leta

Marija Plevčak (DeSUS) se ni strinjala, da bi bile leve politične stranke krive za bančno luknjo; njihovo obtoževanje se ji zdi le sprenevedanje in prenašanje odgovornosti. "Bančna luknja ni nastala letos, pa tudi lani ne. Nastajati je začela praktično že takoj po vzpostavitvi samostojne države Slovenije, zato si moramo pošteno priznati, da so katastrofalno stanje povzročile praktično vse vlade in uprave bank z nadzornimi sveti vred," je dejala.

Podobno je menil Matevž Frangež (SD): "Tisti, ki so danes kot predlagatelji te seje predstavljali tožilca in sodnika v tem DZ, imajo sami veliko odgovornost za nastali položaj, za problem v bančnem sistemu, za podeljevanje prijateljskih in drugih kreditov, predvsem pa odgovornost za to."

Brane Golubovič (PS) je soglašal s predlagatelji seje, da je treba odgovorne razkriti, vendar pa vlada že ustrezno ukrepa. "Začela se je sanacija bank in ustvarili so se pogoji za pregon gospodarskega in finančnega kriminala ter korupcije," je zatrdil. A odgovorne bodo odkrili ustrezni organi, kaznovala pa jih bodo sodišča in ne DZ, politika ali vlada, je poudaril.

Katarina Hočevar (DL) pa je posvarila pred hitenjem pri kaznovanju krivcev. "V želji po kaznovanju krivcev za bančno katastrofo moramo ohraniti mirno kri in razsodnost, sicer se lahko zgodi, da se nam bodo glavni krivci izmuznili oz. jim bomo morali na koncu še plačevati odškodnine," je opozorila.