Svetovni dan mokrišč je 2. februar. Na ta dan so namreč leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisali konvencijo o varstvu mokrišč. To so življenjska okolja, na katerih občasno ali stalno zastaja voda, kot so barja, poplavne ravnice rek in obmorske lagune. Kot so poudarili v generalnem sekretariatu ramsarske konvencije, na območju mokrišč živi ali se razmnožuje 40 odstotkov vseh živalskih in rastlinskih vrst.

Kljub zavedanju, kako pomembno vlogo imajo, jih človek še vedno uničuje in spreminja. V zadnjih 300 letih je uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu. V Sloveniji so mokrišča ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. A tudi v Sloveniji so med najbolj ogroženimi ekosistemi.

Letošnji svetovni dan mokrišč izpostavlja vlogo teh ekosistemov za biotsko raznovrstnost. Mokrišča so dinamična življenjska okolja, kjer zaradi obilice hranil uspevajo številne rastlinske in živalske vrste. Niso pa pomembna le za živali in rastline, temveč tudi za ljudi.

Mokrišča učinkovito čistijo vodo, saj se ta premika počasi in omogoča usedanje hranil in onesnažil. Območja poplavnih ravnic so izrednega pomena za obrambo pred poplavami, saj omogočajo razlivanje povečane količine pretočne vode ob močnejših ali dolgotrajnih padavinah. Riž, ki rase na mokriščih, je ključen za prehrano skoraj treh milijard ljudi.

Prav tako je vloga mokrišč pomembna v luči podnebnih sprememb. 30 odstotkov ogljika, ki je ujet na kopnem, hranijo šotišča. Vrednost ekosistemskih storitev mokrišč je ocenjena na 47.000 milijard dolarjev letno, kar je več od gozdov, puščav ali travišč.

Ob tem so v sekretariatu opozorili, da biotska raznovrstnost v svetu hitro upada, mokrišča pa izginjajo trikrat hitreje od gozdov. Izumrtje grozi 25 odstotkom vrst iz teh ekosistemov, kot so ptice, želve in vrste, ki tvorijo koralne grebene.

Poleg spreminjanja vodnega režima, pozidave in gradnje infrastrukture se na mokrišča vse bolj povečuje tudi pritisk zaradi invazivnih tujerodnih vrst, so dodali na okoljskem ministrstvu. Na mokriščih, kjer zaradi dinamike vode nastajajo manjši odprti prostori, se tujerodne rastline ustalijo in postopoma oblikujejo goste sestoje in lahko postanejo invazivne.

Invazivne rastlinske vrste, predvsem japonski dresnik, žlezava nedotika, oljna bučka ter kanadska in orjaška zlata rozga, so se v zadnjih 30 letih močno razširile ob slovenskih vodotokih in popolnoma spremenile podobo obrečnih prostorov.

Ramsarska konvencija je prvi konkreten in resen mednarodni dogovor o varstvu mreže vodnih ekosistemov globalnega pomena. Pogodbenic je danes 171, Slovenija je k tej konvenciji pristopila z osamosvojitvijo kot naslednica nekdanje Jugoslavije. Slovenija ima sicer v okviru konvencije opredeljena tri mednarodno pomembna mokrišča: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero.