Drugi železniški tir med Divačo in Koprom je že desetletja opredeljen kot eden od strateških infrastrukturnih projektov, ki bo (skupaj s tretjim pomolom) omogočil dokončen razcvet Luke Koper. Dobra železniška povezava z zalednjem je osnova vsakega močnega pristanišča. A ravno sedaj, po dolgih letih usklajevanj, pridobivanja dovoljenj in odkupovanja zemljišč, ko bi se država lahko lotila gradnje, je slišati, da naj investicija ne bi bila več upravičena.
Novica je prišla kot strela z jasnega v petek, ko je v Piranu minister za infrastrukturo in prostor (v odhodu) Zvonko Černač povedal, da naj projekt ne bi imel ekonomske računice in da bi lahko država poiskala alternativno rešitev.
Kaj se je spremenilo čez noč?
Številne študije so skozi čas kazale nujnost izvedbe projekta. Ob boku podpisa pogodbe za energetsko sanacijo OŠ Cirila Kosmača pa je Černač povedal: "Potreben bo temeljit premislek o tem, ali je potrebna gradnja proge za 1,3 milijarde evrov. Te potrebe, ki izhajajo predvsem iz Luke Koper, so rešljive tudi drugače," in še "ekonomija se ob tem pretovoru, pa tudi če bi ta bil 30-krat večji, ne izide."
Zadnja evalvacija projekta je pokazala, da bi izgradnja stala 1,3 milijarde evrov, čeprav se v uradnih dokumentih še vedno pojavljajo številke 900 milijonov in 1,1 milijarde. Izjava ministra je precej presenetljiva, saj odločitev za drugi tir ni bila sprejeta čez noč in temelji na številnih študijah. Sedaj je vse kazalo, da bi se gradnja lahko začela (Slovenija potrebuje le še nekaj manjših soglasij in dovoljenj), vendar priprave na delo ne bodo stekle. "Glede zahtevnosti gradnje kaže, da bi se proga, ki bi skoraj na treh četrtinah svoje trase potekala skozi vkope, gradila sedem let. Luka pa bo večjo kapaciteto potrebovala že prej. Zato se začenja manjša ureditev sedanje proge, ki znaša 30 milijonov evrov, omogočila pa bo večjo prepustnost vlakov."
Minister sedaj govori o tem, da bi se lahko odpovedali drugemu tiru po sedanji trasi, ki omogoča hitrosti do 160 km/h in traso speljali tik ob sedanjem tiru. Ta ne bi omogočal takih hitrosti, bi pa bil s finančnega vidika veliko bolj ekonomičen. Vendar se poraja vprašanje, ali je to res prava rešitev. Potem ko je država leta in leta pridobivala dovoljenja za eno traso, naj bi to sedaj zamenjala, kar bi takoj pomenilo potrebo po novih dovoljenjih, katerih izdaja lahko traja več let.
Damijan: "Drugi tir Divača-Koper je nuja"
Nekdanji minister za razvoj v prvi janševi vladi, ekonomist Jože P. Damijan, je še nedavno (decembra 2012) predstavil obsežno študijo o potrebnosti drugega tira, kjer je upošteval prav vse dejavnike, tudi velik multiplikativni učinek, ki ga ima Luka Koper na vsak evro, ki ga "pridela".
"Nedavno smo naredili študijo o tem, kaj bi v dolgoročnih terminih, to je do leta 2030 ali do leta 2040 pomenil drugi tir, kaj bi pomenil status quo, se pravi, da ne bi naredili nič, in kaj bi pomenila zamisel, da bi se navezali na Trst in od tam pošiljali blago na zaledne trge. Jasno bi v tem primeru del zaslužka prepustili Italijanom," je decembra pojasnil avtor študije o dinamiki transportnih tokov. "Pri tem smo upoštevali tri scenarije. Tistega bolj pesimističnega, kjer bo rast zaradi nadaljevanja gospodarske stagnacije minimalna, tistega zelo optimističnega, v primeru, da bi se evroobmočje v kratkem rešilo krize, in tistega najbolj realnega, kjer se pričakuje neko gospodarsko okrevanje, vendar zmerno. Pri vseh treh kombinacijah je zaključek eden. Slovenija mora zgraditi drugi tir."
Poleg tega Damijan v drugem tiru vidi veliko moč za zagon slovenskega gospodarstva, ki vse od začetka krize ni bilo deležno večjega infrastrukturnega projekta.
Več iz rubrike Pod lupo: