Poslanci SDS so vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali predlog sklepa v zvezi s stanjem na vrhovnem državnem tožilstvu, pregonom najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala in odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje Službe državne varnosti (SDV), so sporočili iz SDS.
SDS zahteva sklic izredne seje DZ o državnem tožilstvu
V SDS namreč ugotavljajo, da je stanje v tožilski organizaciji kot celoti, zlasti pa na vrhovnem državnem tožilstvu več kot zaskrbljujoče. Ob tem opozarjajo na neangažiranost ali slabo angažiranost Specializiranega državnega tožilstva pri pregonu najhujših oblik gospodarskega kriminala, in izpostavljajo, da sume več kaznivih dejanj v vrednosti več milijard evrov usmerja en sam tožilec, ki mu pomagata le dva tožilca. To pa je bistveno premalo in kaže na popolno nezainteresiranost za preiskovanje teh kaznivih dejanj, ocenjujejo v SDS.
V SDS v zahtevi za izredno sejo DZ izpostavljajo tudi nezakonito ravnanje generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, ministra za pravosodje Senka Pličaniča in Državnotožilskega sveta v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca.
Čeprav se Fišer v javnosti pogosto sklicuje na neodvisnost tožilstva in tožilcev, v praksi po navedbah SDS prihaja na dan vse več informacij o napakah v postopkih, ki jih v končni fazi "plačujemo davkoplačevalci".
Tožilstvo odsotno ob odkritjih Leljaka
Kot navajajo, smo te dni tako priča popolni odsotnosti državnega tožilstva v primeru najnovejših razkritij publicista Romana Leljaka v zvezi z umori, ki jih je v 70. letih prejšnjega stoletja v Avstriji zagrešila nekdanja SDV.
Sodeč po poročanju medijev je policija državno tožilstvo zaprosila za pravno opredelitev do teh dejanj, tožilstvo pa je dopis odstopilo v reševanje Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, so zapisali v SDS in dodali, da na Hrvaškem že potekajo aretacije pripadnikov nekdanje SDV.
Vse to po mnenju SDS utemeljuje sum, da državno tožilstvo in Specializirano državno tožilstvo delujeta v večji meri v skladu "s političnimi kriteriji in ne v skladu z zakoni in uradno politiko kazenskega pregona".