Rektorji so na današnji seji govorili predvsem o predlogu koncepta novega zakona o visokem šolstvu in pametni specializaciji. Za univerze je ključno financiranje, zato bi moral koncept novega visokošolskega zakona sloneti na resolucijah o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 in o raziskovalni in inovacijski strategiji 2011-2020, je dejal predsednik rektorske konference in rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.

A predstavljeni koncept predvideva precej drugačno konceptualizacijo, zato rektorji po Svetlikovih besedah ocenjujejo, da ne morejo realno pričakovati, da bo zakon sprejet kmalu, morda enkrat prihodnje leto, a njegove učinke bi čutili šele v letu 2017 oz. koncem leta 2016.

Urediti se morajo financiranje visokega šolstva in akreditacijski postopki

Zato predlagajo takojšnjo ureditev financiranja visokega šolstva in akreditacijskih postopkov v obstoječi zakonodaji oz. veljavnem zakonu o visokem šolstvu. "Vendar to ne sme pomeniti prekinitev priprave novega zakona o visokem šolstvu," je jasen Svetlik.

Koncept novega zakona, kljub nekaterim izboljšavam, po mnenju rektorjev štirih javnih univerz vprašanje programske in organizacijske avtonomije univerz in stabilnega financiranja ne rešuje na ustrezen način. Kritični so tudi do predlagane komercializacije, ki posega v avtonomijo univerz, vavčerskega sistema in ustanavljanja politehnik.

Da bi se izognili neljubim situacijam, ko bi morali določenim predlogom nasprotovati, se rektorska konferenca po Svetlikovih navedbah želi aktivnejše vključiti v pripravo zakona. To je sicer tudi zahteva vseh deležnikov v visokem šolstvu.

Univerze so po besedah rektorjev svoje pripombe na izhodišča zakona v četrtek poslale pristojnemu ministrstvu. V sredo pa bo na to temo sestanek ministrstva z vsemi deležniki v visokem šolstvu.

Rektorji so se glede strategije pametne specializacije strinjali, da je potrebno, da se univerze na najboljši možni način vključujejo, oziroma združijo vse znanje, s katerim razpolagajo, in to inovacijsko znanje ponudijo tudi industriji oz. drugim gospodarskim organizacijam.

Ob tem so sprejeli sklep, da univerze naredijo pregled znanja, ki bo kasneje vključen v nastajajočo strategijo pametne specializacije za gospodarsko preobrazbo, s katero država ali regija opredeli svoje nišne priložnosti in se tako umesti na globalnih trgih.