Zgodba

Detektiv Nick Walker (Ryan Reynolds) med eno izmed policijskih akcij umre in se nenadoma znajde "na drugi strani". Natančneje, znajde se v pisarni, kjer mu ponudijo novo staro službo. Ob smrti je pristal na uradu za pokojnike, kjer rekrutirajo samo najboljše mrtve borce zoper kriminal, da bi se borili proti zlobnim dušam pokojnikov. Z novim partnerjem Royem (Jeff Bridges) se nemudoma lotita lova na nevarne in izgubljene mrtvece, vendar med eno izmed rutinskih akcij razkrinkata zlobni načrt demona, ki naj bi omogočil zlobnim dušam pot nazaj na Zemljo.

Reynolds in Bridges

Nemški režiser Robert Schwentke (Red, Flightplan) se je odločil, da bo združil eno izmed legend filmske sfere, Bridgesa, in že lepo plasiranega predstavnika novejše generacije, Reynoldsa, kar se izkaže za dobro potezo, saj prvi s svojo melanholičnostjo in drugi s svojo dinamičnostjo ustvarita pravi partnerski odnos, ki gledalce zabava, filmu pa ponudi temelj za kreiranje pravega vzdušja. Poleg obeh zvezd se v filmu pojavi še Kevin Bacon (The Following, X-Men: First Class) v vlogi zlobneža, kar preprosto ne prikaže njegovih pravih igralskih sposobnosti in vse skupaj ne prepriča.

Neuspela mešanica       

Med ogledom filma takoj iščeš analogije med hollywoodskimi filmi in te razmišljanje pripelje do naslovov Men in Black ter Ghost Busters. R.I.P.D. je na prvi pogled mešanica obeh. Vendar detajli pokažejo, da ni tako, saj v filmu gre za policijo, ki se ukvarja z dušami zlobnežev, ki ne želijo preiti onstran.

Kljub analogiji z že kultnimi filmi in dokaj zanimivi ideji Urad za pokojnike izpade kot film za malo starejše otroke. Ponovno se pojavi primer izdelka, ki računa na efekte, ki so, seveda, zelo dobri, predvsem scena ob smrti nekoga, ki jo ustvarijo s stop-motion efektom. Problem je ravno v samoumevnosti zvezd, ki se pojavijo v filmu in prevelike preprostosti ter predvidljivosti zgodbe.

Namreč, že na začetku izvemo, kdo je zlobnež, in slutimo, da se bosta z glavnim likom ob koncu filma ponovno srečala in izpeljala poslednji boj. Pri igralcih pa je težava še večja. Bridges se pojavi kot mešanica Lebowskega in kavboja Cogburna (iz Pravega poguma), kar je vse bolj patetično kot pa zabavno. Reynolds pa še zmeraj računa na svojo zbegano komičnost, ki pa postaja že nekoliko preveč ponavljajoča. Bacon pa, kot že omenjeno, ne pride do izraza.

Ustvarjalci filma so tokrat naredili preveliko napak oziroma niso usmerili filma k pravi publiki. Preveč je že filmov z zelo dobrimi idejami, ki pa se sfižijo in vse skupaj izpade kot še ena hollywoodski poster na oglasni deski kino dvorane.

Več recenzij najdete s klikom na to povezavo: Filmofilofilmu