Zgodba

James Franco pripravi zabavo, na katero povabi vse zvezdniške prijatelje (v večini igralci v ameriških komedijah) in še veliko preostalih ljudi. Na zabavo je povabljen tudi Seth Rogen, ki ga je po dolgem času obiskal dolgoletni prijatelj Jay Baruchel, tako da ga Seth s seboj in proti njegovi volji odpelje na zabavo. V določenem trenutku pa se zgodi nepojmljivo: Los Angeles doživi potres, vse je v plamenih in sredi mesta se odpirajo velika brezna brez dna. V nastali katastrofi se v Francovi hiši znajde pet filmskih sodelavcev, ki se skušajo prebiti skozi nastalo situacijo. 

Prazna parodija

V vlogi režiserja se po dolgih letih pisanja scenarijev in idej za nove komedije znajdeta dolgoletna sodelavca Seth Rogen in Evan Goldberg. V preteklosti sta javnosti ponudila scenarije za filme, kot so Pineapple Express, Zeleni sršen in Straža. Tokrat pa plasirata na filmska platna apokaliptično parodijo, ki šokira, obsoja, moralizira, se norčuje in, seveda, zabava. Vse v enem. Vse hkrati.

Zgodba pritegne predvsem zaradi dejstva, ker so resnične filmske zvezde postavljene v situacijo, v kateri si jih običajni človek ne bi predstavljal, kaj šele pričakoval – ker so zvezde in njim se ničesar ne utegne pripetiti. Vse skupaj pa je zapakirano v humorne peripetije, podpisane Seth Rogen. Slednji s svojo (vsakokratno) slabo igro in vlogo večne bojazljive ter družbeno nekoristne zgube, ki pa je vsem prijateljem pri srcu,  odžira prostor zgodbi v filmu. Pa vseeno gledamo parodijo.

Treba je tudi upoštevati dejstvo, da so vključeni filmski igralc po večini prijatelji Setha Rogena in najbrž edini pripravljeni podpirati takšne filmske ideje. Vsi se (ne) pokažejo v pravi luči in parodija znotraj parodije sčasoma postaja odvečna in nepotrebna. Vsi poskušajo igrati parodije namesto samih sebe. Čez čas nas igralci izdajo in se iz samih sebe sprevržejo v dejanske like znotraj komedije. Pojavi se  tista navidezna meja, ki nas odmakne od identificiranja in film postane še en poskus družbene kritike v obliki komedije. Nič novega in nič posebnega.

 Genialnost pa sem opazil ne ravno pri ideji, temveč pri izvedbi in poteku zgodbe. Parodija po navadi vključi scene z žanrskih filmov, ki jih posmehuje. V Konec je tu so izvrstno kombinirali številne žanre in vključili momente s kultnih filmov, kot so Nori Max, 28 dni pozneje, Izganjalec hudiča, Skrivnost megle, Paranormalno itn. Bolj kot patetika (razen pri Izganjalcu hudiča) deluje vse skupaj kot poklon žanrom, ki so spet zelo aktualni (npr. zombi grozljivke), a vendar ne ponudijo ničesar novega ali oprijemljivega.

Konec deluje biblično in tako ga Rogen in prijatelji tudi razumejo. Konec mora priti nad Hollywoodom, ki ga poznamo, ker se mu lahko samo še smejimo. Komedija nas opozarja, da so morda res najboljši filmi bili že posneti in kar potrebuje Hollywood, je prevetritev, da se lahko znebi nebuloze, v kateri se nahaja. 

V filmu je pred družbeno kritiko vseeno v prednosti ideja zabave. Tako kot je sedma umetnost tudi pričela svojo pot v našem svetu. Zabava na lastni račun, ki pa ti prinese zaslužek. Zaslužek pa je glavno vodilo Hollywooda in spet smo v slepi ulici. Ugotovimo, da nas je film pretental, da nas je Rogen izdal, da vse skupaj ni več ideja, le preštevanje dolarjev in ažuriranje filmografije nekaterih zvezdnikov.

Tako kot izvedba deluje genialno zaključek filmske pripovedi deluje osladno. Nisem pričakoval katarze ali kakršnega koli direktnega globljega sporočila, temveč le za filmsko sfero primeren konec, ki pa ga nisem prejel. Gledal sem v nesmisel, v katerem se je poleg Hollywooda znašla tudi nova generacija komikov, za katere smo bili prepričani, da bodo komedijo izpulili s čekanov nezamisljive bede. Napaka. Porinili so jo globlje v usta bede, ki jo prežvekuje in je ne izpljune, ker v hollywoodski nebulozi še vedno tava in išče nove žrtve.

Konec je tu, seveda nasmeje občinstvo, vendar naznani že na začetku lastni konec. Parodija je le prava označba, s katero si film kupi legitimnost, da se naseli v naše kinodvorane ter v naša, za Hollywood, bedna življenja.

Več recenzij najdete s klikom na to povezavo: Filmofilofilmu